Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na junij, 2012

Koncno so se oglasili moji cenzorji

Moji cenzorji, ki sem jih sam že nekajkrat ulovil na laži, pravijo da lažem jaz. Papir pač prenese vse. Dejstvo je, da sem še vedno edini odgovorni urednik Primorskih novic (PN), ki mu je naklada rasla pol leta zapored. Za 2% sem v slabega pol leta povečal prodano naklado, za 10% storilnost novinarjev in za 10% povečal število strani. In to pri enakih stroških in čeprav je takrat število bolniških naraslo za 100%.   Leon Horv atič in Vesna Humar sta v enem letu izgubila še enkrat toliko bralcev kot jih je moja takratna ekipa pridobila v pol leta. Od moje odstavitve (2006) je branost Primorskih novic (NRB) padla skoraj za polovico. V tem trenutku je časnik PN v težavah, saj se vodstvo s sindikatom pogaja o nižanju plač. A to za urednike ni problem. Problem je, ko nekdo objavi citat, v katerem svetovno znani znanstvenik kritizira nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Človeku gre na smeh. Ko me bodo vrgli iz službe, bom začel tiskati in prodajati majice s prečrtano številko 133

Bobu bob (Večer)

Tino Mamić, novinar Primorskih novic in kolumnist Bonbona: "Svoboda govora in misli je temelj demokracije. Danes za svobodo govora jamči ustava. A kot kaže, to za slovensko medijsko srenjo ne pomeni veliko." Četrtek, 14. junij 2012

"Svoboda govora je vendar ustavno zaščitena!"

O stanju v slovenskem medijskem prostoru in cenzuri smo se pogovarjali z novinarjem Primorskih novic Tinom Mamićem. Pred leti je bil urednik tega primorskega dnevnika. Več let je bil tudi član programskega sveta RTV Slovenija. Tino. Če se prav spomnim, se je tvoja opaznejša novinarska pot začela na reviji in Radiu Ognjišče? Že pred diplomo na zgodovini in novinarstvu sem začel delati na reviji Ognjišče, kjer sem bil eden od urednikov, hkrati pa sem vodil tudi regionalni studio Radia Ognjišče v Kopru, ki je bil pred nekaj leti ukinjen. Po petih letih sem se prijavil na razpis za korektorja za slovenski uradni list EU v Luksemburgu, kjer smo nato z družino živeli dve leti. Nekaj časa sem delal še kot novinar spletnih strani Evropske komisije v Bruslju. Tam sem dobil vabilo Primorskih novic, ki so ravno postale dnevnik. Takratni odgovorni urednik Bojan Gluhak mi je rekel, da potrebujejo novinarja za zunanjo politiko in nekoga, ki »misli malo drugače«. In smo se preselili nazaj v Ko