Preskoči na glavno vsebino

Malula, kjer islamisti ogrožajo 2000-letno kulturo

Sirski uporniki, ki so del Al Kaide, so zasedli Malulo. Mestece s 5000 kristjani so začeli uničevati, čeprav je 2000-let stara kulturna dediščina pod zaščito Unesca. Padle so že prve žrtve. Prebivalci Malule govorijo aramejsko, Jezusovo materinščino. Jezik, v katerem je nastal očenaš. Bo aramejščina sedaj izumrla? V soboto smo se postili za mir v Siriji, včeraj je padla Malula, jutri bodo ZDA verjetno že napadle in ogrozile svetovni mir.
O Maluli, kjer sva se z Mojco v grko-katoliškem samostanu sv. Sergija pred skoraj točno 20 leti zaročila, je v mesečniku Ognjišče izšel potopis (1999). Čeprav gre za revijo, ki je takrat imela četrtmilijonsko branost, pa v spomin na sirske kristjane na tem mestu ponovno objavljamo reportažo. 

Malula 

je vasica, stisnjena pod veliko skalo. Nič posebnega, če ne bi bila tako zelo povezana s krščanstvom.
Sirija je arabska muslimanska dežela. Kristjani so obrobna manjšina, čeprav jih je po nekaterih virih kar petina vsega prebivalstva. Razdeljeni so (obredno) na maronite, rimokatolike, grškokatolike in pravoslavne. Malula leži petdeset kilometrov severno od Damaska. Na pot smo se odpravili s pisanim lokalnim avtobusom, ki je na zunaj spominjal na božično drevo. Razbijaška arabska glasba, hreščeče tuleči zvočniki in nenavadne vonjave so vožnjo skozi puščavo naredile kar zanimivo.

Aramejščina

Vasico Malulo obiskujejo številni jezikoslovci, saj prebivalci govore aramejski jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Nekaj svetopisemskih knjig je bilo najprej napisanih prav v aramejščini. Ta jezik govori le še kakšnih 18.000 ljudi, katerih tretjina živi v Maluli.
Prebivalstvo vasice je večinoma grškokatoliške veroizpovedi (to so vzhodni kristjani, ki priznavajo papeža), čeprav država skuša z gradnjo novih mošenj vasici dati islamski videz... V mestu sta dva samostana, povezana s sv. Teklo.

Dve tisočletji kulture in zgodovine

Sem se je po izročilo zatekla krščansko dekle Tekla, ki je zaradi svoje vere bežala pred starši in rimskimi vojaki. Ko je prišla do velike skale, se je ta razprla in Tekla je po ozki soteski ušla. Devica in mučenka sv. Tekla je sicer doma iz Male Azije, kjer je bila učenka apostola Pavla.
Po tej ozki soteski se danes pride do samostana na vrhu skale, ki je posvečen mučencu sv. Sergiju iz Rufusa. Samostan so zgradili takoj po letu 313 na mestu rimskega Apolonovega templja. Tu je bil od prvih krščanskih časov vse do prejšnjega stoletja sedež škofije.
V samostanski cerkvici svetega Sergija najdemo oltar posebne, polkrožne oblike. Po vsej verjetnosti sta dva oltarja prav iz začetka četrtega stoletja.
Kot vsi starodavni pravoslavni samostani, tudi malulski hrani stare ikone. Najstarejša naj bi bila preslikava prvi ikone, ki naj bi jo naslikal sv. Luka Evangelist. Zelo lepe ikone je naslikal Mihael Kretski v začetku prejšnjega stoletja. Zadnje ikone pa je daroval poljski general Anders, ko je bil v drugi svetovni vojni rešen iz ruskega ujetništva.
Prijazni patri v samostanu so nas pogostili z domačim, žlahtnim vinom in nam zavrteli trak z »originalnim« očenašem v aramejščini.

Naša pot (treh slovenskih študentov julija 1993) po Siriji
Opisi ob fotografijah:
Očenaš v aramejščini.
Polkrožni oltar v cerkvi sv. Sergija.
Začetek soteske, kamor se je zatekla sv. Tekla.
Sirski kovanec nenavadne oblike.
/pod besedilom/ tloris cerkve sv. Sergija
Grob sv. Tekle naj bi bil po izročilu vdolben v skalo.
Ikonostas pred apsido z oltarjem v samostanski cerkvi.
Kupola in zvonik cerkvice sv. Tekle.
Ikona, sveta podoba Mihaela Kretskega z mučencema Sergijem in Bakhom.
besedilo in fotografije: Tino Mamić

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…