Preskoči na glavno vsebino

Piščal se je vrnila "domov"

Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu, se je za en teden “vrnila” na Primorsko, kjer sta sicer dve najpomembnejši in najstarejši kamenodobni najdišči v državi: Divje babe pri Šebreljah in Betalov spodmol pri Postojni.
Najstarejša piščal na svetu, ki jo je pred več kot 50.000 leti iz kosti mladega medveda izdolbel in naluknjal neandertalec v jami nad Idrijco, je prišla na kratek “obisk” v Notranjski muzej v Postojni. Piščal in nekaj kosov kamnitega orodja je bila na ogled dober teden dni konec maja.
Kot pravijo v Narodnem muzeju Slovenije, pa piščal ni izvirna, ampak samo kopija, saj je izvirnik neprecenljive vrednosti. Človek nikoli ne ve, prav bližini Notranjskega muzeja je Ravbarkomanda, kjer so v preteklosti na popotnike prežali ravbarji...
Piščal je bila odkrita v jami Divje babe pri Šebreljah (1995), ki so jo poleg izumrlega neandertalca obiskovale tudi druge živali: volkovi, rjavi medvedi, leopardi in jamski levi. Jama je sicer prestavljala brlog izumrlega jamskega medveda, ki je bil skoraj še enkrat večji od današnjega rjavega, kar se lepo vidi tudi v muzeju, kjer sta druga ob drugi lobanji obeh kosmatincev. Kako je mogoče, da je neandertalec tako pogosto obiskoval brlog skoraj poltonske mrcine, strokovnjaki še niso našli jasnega odgovora. Nekateri raziskovalci zato menijo, da sta pračlovek in pramedved spletla posebno skrivnostno vez. Oba sta bila zelo prilagojena ledeni dobi in sta ob njenem koncu izumrla. Neandertalca je namreč nadomestil kromanjonec, neposredni prednik današnjega človeka.
Piščal dokazuje, da neandertalec le ni bil tako nerazvit in podoben opici kot so doslej menili. Doslej so namreč arheologi našli glasbila, ki so jih izdelovali kromanjonci kakih 20.000 let kasneje.
Računalniške rekonstrukcije neandertalčevega obraza tudi kažejo precej bolj “človeško” podobo od tiste, ki je bila v veljavi nekoč. Piščal hrani ljubljanski Narodni muzej Slovenije, tako kot tudi del kamnitega orodja in orožja, ki so izkopali v Betalovem Spodmolu pri Postojni.                       
                                                  TINO MAMIĆ

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…