Preskoči na glavno vsebino

Koncno so se oglasili moji cenzorji

Moji cenzorji, ki sem jih sam že nekajkrat ulovil na laži, pravijo da lažem jaz. Papir pač prenese vse. Dejstvo je, da sem še vedno edini odgovorni urednik Primorskih novic (PN), ki mu je naklada rasla pol leta zapored. Za 2% sem v slabega pol leta povečal prodano naklado, za 10% storilnost novinarjev in za 10% povečal število strani. In to pri enakih stroških in čeprav je takrat število bolniških naraslo za 100%.  
Leon Horvatič in Vesna Humar sta v enem letu izgubila še enkrat toliko bralcev kot jih je moja takratna ekipa pridobila v pol leta. Od moje odstavitve (2006) je branost Primorskih novic (NRB) padla skoraj za polovico.
V tem trenutku je časnik PN v težavah, saj se vodstvo s sindikatom pogaja o nižanju plač. A to za urednike ni problem. Problem je, ko nekdo objavi citat, v katerem svetovno znani znanstvenik kritizira nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Človeku gre na smeh.
Ko me bodo vrgli iz službe, bom začel tiskati in prodajati majice s prečrtano številko 133. Tako smo v času ranjke Juge protestirali zoper verbalni delikt. Očitno se od takrat ni veliko spremenilo. Takrat so te oblasti lahko vrgle v zapor, danes pa te medijski šefi mečejo iz službe.
Na sestanku z direktorjem sem rekel, da je na koledarju letnica 2012, ne pa 1985.
Odgovorni urednik sem postal 14. julija 2006, na obletnico padca Bastilje, kar je formalni začetek francoske revolucije. Kot vemo, se je francoska revolucija povsem spremenila in izrodila: slednjič se je idej polastil Napoleon in vse obrnil v imperialno vojno zoper celotno Evropo. Kako se je zgodba končala, vemo.
----------------
*Številk ne želim objaviti, ker gre za poslovno skrivnost. Vsekakor pa primerjava povprečne prodane naklade med mesecem junijem 2006, ko je PN vodil drugi urednik, in mesecem decembrom 2006, ko so mene dostavili, kaže rezultat + 2%. Trend rasti je povsem jasen, saj ni noben mesec slabši od prejšnjega. Moji kasnejši šefi pravijo, da so rezultati naključni, da je bila rast zaradi vremena in zaradli lokalnih volitev. Ali pa zaradi nagradne igre, ki smo jo takrat imeli.
Ob tem se sprašujem. Zakaj potemtakem nagradne igre ne ponovimo? Smo mar tako butasti, da ne naredimo tistega, kar veča naklado?
Volitev je bilo pred in po letu 2006 še veliko, tudi veliko pomembnejših od koprskih lokalnih. A vendar se to na nakladi nikoli ni poznalo kar šest mesecev. Zakaj?
Glede vremena pa so očitno leta nastopile dramatične klimatske spremembe, saj ni več takega vremena, da bi naklada rasla.
 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…