Preskoči na glavno vsebino

"Svoboda govora je vendar ustavno zaščitena!"

O stanju v slovenskem medijskem prostoru in cenzuri smo se pogovarjali z novinarjem Primorskih novic Tinom Mamićem. Pred leti je bil urednik tega primorskega dnevnika. Več let je bil tudi član programskega sveta RTV Slovenija.
Tino. Če se prav spomnim, se je tvoja opaznejša novinarska pot začela na reviji in Radiu Ognjišče?
Že pred diplomo na zgodovini in novinarstvu sem začel delati na reviji Ognjišče, kjer sem bil eden od urednikov, hkrati pa sem vodil tudi regionalni studio Radia Ognjišče v Kopru, ki je bil pred nekaj leti ukinjen. Po petih letih sem se prijavil na razpis za korektorja za slovenski uradni list EU v Luksemburgu, kjer smo nato z družino živeli dve leti. Nekaj časa sem delal še kot novinar spletnih strani Evropske komisije v Bruslju. Tam sem dobil vabilo Primorskih novic, ki so ravno postale dnevnik. Takratni odgovorni urednik Bojan Gluhak mi je rekel, da potrebujejo novinarja za zunanjo politiko in nekoga, ki »misli malo drugače«. In smo se preselili nazaj v Koper.
Nekako se mi zdi, da predstavlja začasni vrhunec tvoje novinarske poti urednikovanje na »rdečih« Primorskih novicah. Ali se morda motim?
V nekem smislu lahko rečem, da je to bil prelom za časnik, ki je bil v zgodovini glasilo vladajoče partije. Svetovnonazorsko je bila uredniška politika tudi po osamosvojitvi vedno naklonjena levi politični opciji, kar so ugotovile tudi raziskave. Uredniško politiko sem zastavil tako, da nisem hotel navijati za noben tabor. Vsebinsko pa sem zahteval, da se vedno objavlja mnenja z obeh strani v približno enaki meri. To mi ni uspelo, saj je ob vsaki malenkosti name planil aktiv zaposlenih, društvo novinarjev in sindikat. Ko sem za en teden umaknil objavo intervjuja z obrobno umetnico, ker sem hotel prej v dogovoru z njo umakniti besedno zvezo »krvoločni Janševi generali«, so začeli skoraj stavkati in me v javnosti obtoževali cenzure. A vendarle se je prostor časnika odprl, saj sem začel objavljati tudi do takrat prepovedane teme in mnenja nezaželenih avtorjev. Število bolniških je po mojem imenovanju naraslo za 100 odstotkov in začela se je bela stavka. A vendar sem za desetino povečal število strani in učinkovitost zaposlenih. Rezultati so bili jasni: v nasprotju z drugimi časopisi se je prodaja začela večati. Prej je bil trend padajoč. Trend rasti se je nadaljeval do meseca, ko me je direktor ob pomoči zunanjih in notranjih pravovernih odstavil. Noben urednik dnevnoinformativnega dnevnika v državi se v zadnjem desetletju ne more pohvaliti, da mu je naklada pol leta rasla. To je dokaz, da je medijski prostor neuravnotežen in da bi ljudje radi kupovali drugačne časnike.
Kot slišim imaš kot novinar na Primorskih novicah zadnja leta kar precej težav. Proti tebi so člani uredništva napisali celo nekakšno peticijo… Je vzrok temu dejstvo, da si svetovno-nazorsko nekako moteč za večino uredništva?
Pred leti sem na mnenjski strani objavil mnenje. Po nastopu vlade Boruta Pahorja sem napovedal jesensko čiščenje. Napisal sem, da stavim zaboj vrhunskega vina, če bo STA tudi leto dni po nastopu vlade še vedno povzemala enako število komentarjev Demokracije, Družine in Reporterja kot jih objavi od Mladine. Mnenjski voditelji v kolektivu so napisali peticijo, da se kaj takega ne sme objavljati in začeli zbirati podpise. Urednica in direktorica se nista zganili in pustili, da so me kolegi blatili po internem forumu in po elektronski pošti. Ustavili so se šele, ko sem njihov pamflet objavil na internetu. Takrat pa mi je urednica zagrozila, da se bomo o tem še pomenili.
Nedavno si bil cenzuriran zaradi omenjanja Kučana. Zakaj je šlo?
Urednike je zmotil citat, ki ga je izrekel direktor svetovno znane družbe BIA Separations dr. Aleš Štrancar: “Ker sem svoboden in  neodvisen, lahko rečem, da to, kar v naši državi dela  Milan Kučan, ni prav. Ne bojim se namreč, da bi zaradi  tega ne dobil kredita na banki, ali da bi me zaradi tega  kdo stiskal.” Dijaki, ki jim to pripovedoval, so se ob tem zasmejali. Urednica, ki je kratek člančič pregledala in postavila na stran za objavo, ni imela problemov. Zapletlo se je, ko so zapis videli glavni šefi, ki pred tiskom vse natančno pregledajo in po potrebi preuredijo. Rekli so, da je citat nerazumljiv. Odgovorna urednica Vesna Humar pa je zatrdila, da je članek popolnoma nerazumljiv in slabo napisan. Čeprav nekateri od naših urednikov res nimajo visokošolske izobrazbe, a vendar bi pričakoval, da bo nekaj, kar razumejo dijaki, razumljivo tudi njim. Direktor, ki ga v hišo pripeljal lastnik Splošna plovba, je urednici dal prav. Zato sem se odločil, da bom zoper kršenje novinarske avtonomije in posledično cenzuro protestiral tako, da članek objavim na svojem blogu. Vem sicer, da se bodo pritiski sedaj še povečali, saj mi je direktor pred kratkim izrekel opomin, ki je prva stopnica do odpovedi.  Ko vzrok je navedel, da tu in tam objavim kakšno kolumno v Demokraciji in tako kršim konkurenčno klavzulo. Najprej mi prepovedo pisati, potem pa bi radi še, da utihnem tudi v javnem prostoru. Svoboda govora je vendar ustavno zaščitena!
Bil si član programskega sveta RTVS. Kako ocenjuješ trenutni informativni program RTVS?
Gledanost pada, kar dokazuje tudi nižanje kakovosti (stopnje pluralnosti). Maska so povsem padle v referendumski kampanji, ko je RTV navijala za potrditev družinskega zakonika. Bojim se, da tudi novi programski svet ne bo kos tej nalogi. Medije je treba zelo dobro poznati, saj gre za nianse, s katero levica vso vodo vleče na svoj mlin. 
In še za konec. Kako danes ocenjuješ slovenski medijski prostor na splošno?
Je povsem neuravnotežen. Novinarji prihajajo iz FDV, ki ga osebno kritiziram zaradi slabe kakovosti in ideološke obremenjenosti. Slovenija je edina evropska država poleg Belorusije, ki ne premore desnosredinskega dnevnika. Poleg ideologije je problem tudi sprega kapitala politike in oglaševalcev, ki jo vodijo stari strici.
METOD BERLEC
Objavljeno v tedniku Demokracija 7. junija 2012

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…