Preskoči na glavno vsebino

Duhovniki in geji

Duhovniki in geji

Gejevski lobi obstaja tudi v Cerkvi na Slovenskem. Čeprav šteje samo nekaj deset ljudi, ima razmeroma veliko (nevidno) moč.
Uradna Cerkev je do zdaj skušala skrivati perverznosti in kriminal, kar se je precej obneslo. A samo kratkoročno. Dolgoročno je to mlinski kamen za vratom, kar dokazujejo nekatere ameriške škofije, ki so se jim najprej spraznile cerkve, potem pa še denarnica.

Žrtve lobija so dobri duhovniki


Največja škoda se z molkom in sprenevedanjem dela dobrim duhovnikom, ki ostajajo povsem v senci afer. O njihovem delu nihče ne govori, kaj šele da bi o tem pisali mediji. Pošteni duhovniki postajajo resignirani, saj se zdi, da je moč gejevskega lobija v kolarjih nepremagljiva.

Povsem smo prepričani, da velika večina slovenskih duhovnikov svoje delo opravlja iskreno in pošteno. Kot odposlanstvo, pri katerem moč črpajo tudi iz celibata, neporočenosti. Ravno tu pa se vidi sprevrženost njihovih gejevskih kolegov, ki so najvarneje skriti prav v talarju (ker v Sloveniji nimamo v šolah pouka o verstvih, naj pojasnimo, da je talar črna duhovniška kuta, kolar pa beli duhovniški ovratnik).

Vsak duhovnik je obljubil spoštovanje spolne vzdržnosti. Po našem prepričanju se večina tega drži. Pa čeprav to ni niti najmanj lahko. A vzdržnost velja tudi za duhovnike s homoseksualnim nagnjenjem. Tudi večina teh se, po našem osebnem prepričanju, celibata drži. Že pokojni psiholog in duhovnik dr. Anton Trstenjak je v predavalnici teološke fakultete bodoče duhovnike šokiral, ko jim je povedal, da med njimi v predavalnici sedi tudi nekaj homoseksualno čutečih bogoslovcev. Statistika je pač neizprosna.

Kdo je v gejevskem lobiju


Ko vatikanisti govorijo o gejevskem lobiju v Vatikanu, vanj štejejo tri vrste ljudi. Spolno aktivne geje, spolno vzdržne homoseksualce in heteroseksualce, ki jih zaradi različnih zadev aktivni geji držijo v šahu.
Prva kategorija je najbolj razvpita, saj ne gre samo za ljudi, ki bi občasno spali z istim partnerjem. Tu so promiskuiteta, nenehno menjavanje partnerjev, povezanost s prostitucijo in velikansko porabljanje denarja. Med njimi so tudi pedofili. Tudi v Sloveniji. Pred leti je enega od pomembnih slovenskih članov lobija umorila (ali pa je bil prisiljen narediti samomor) mafija v neki tuji državi, v javnost pa ni prišlo praktično nič.

Slovenska Cerkev se je zavila v molk. Govori se, da so določeni duhovniki za neobjavo informacij plačali. Člani lobija so brez vsakih vrednot, saj je duhovništvo zanje le krinka. Tesno sodelujejo in prijateljujejo s svojimi gejevskimi "brati", ki so lahko komunisti, tajkuni ali mafijci. Svetovni nazor pri njih ne igra nobene vloge, saj so tako kot stari Grki prepričani, da je homoseksualnost višja raven ljubezni, ki je heteroseksualec nikdar ne zmore doseči. Temu bi v nekem smislu lahko rekli celo rasizem, saj se imajo za neke vrste nadljudi.

Druga kategorija, v kateri so spolno vzdržni homoseksualci, je tiha skupina, ki zaradi narave stvari o tem ne more javno govoriti. Čeprav ne podpira lobija in mu v svojem bistvu nasprotuje. Čeprav so med njimi svetniške osebnosti. V naši družbi, ki je sicer opredeljena kot strpna do istospolno usmerjenih ljudi, je namreč tovrstna enakopravnost samo na papirju. Tudi v Cerkvi – katekizem o homoseksualcih govori kot o ljudeh, ki si niso sami zbrali spolne usmerjenosti in jim mora Cerkev zato posvečati posebno skrb. Homoseksualec v slovenski družbi zelo težko pove, da je drugačen, zato je ta kategorija zelo ranljiva in velikokrat v primežu izsiljevanj in podtikanj prvokategornikov.

V lobiju so tudi negeji


Tretja kategorija so duhovniki negeji, ki so si umazali roke s prikrivanjem informacij o različnih spolnih škandalih. Tudi nekateri škofje imajo zvezane roke, saj vedo preveč. Določene ljudi imajo prvokategorniki v šahu zaradi drugih prekrškov, tako moralnih kot finančnih.

Ne tako daleč nazaj je bil neki duhovnik na cerkvenem sodišču obsojen pedofilskih dejanj. Njegov škof ga kljub temu ni mogel prestaviti na drugo mesto, saj sem mu je duhovnik uprl. Upornik je vztrajal na svojem delovnem mestu – vodil je center duhovnih vaj za družine z otroki – še naprej. Namesto da bi škof zaščitil nove potencialne žrtve z odkrito informacijo, je bil mesece in mesece tiho. Na koncu je bil obsojeni duhovnik odstranjen zaradi višje sile.

Cerkev na Slovenskem se s to težavo noče spoprijeti. Prepričana je, da bi jo javno pohujšanje preveč prizadelo.
Ne glede na Kristusove besede, da je treba oko, ki te pohujšuje, izdreti. In ne glede na učinek bumeranga, ki so ga doživele številne Cerkve v zahodnih državah. Vse več in več pa je slovenskih duhovnikov, ki si prizadevajo, da bi temu naredili konec. Če so se v času fašizma praktično vsi duhovniki postavili v bran narodu, se bodo prej ali slej postavili tudi v bran Cerkvi.

Kdor ima ušesa, naj posluša. Kdor tega noče slišati, naj si jih pa zatisne.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi.

Zgodovinsko dejstvo je: prvi Slovenec je vzel puško od okupatorja šele po tistem, ko so partizani v atentatih pobili več kot 1000 (tisoč) slovenskih civilistov. Partizani so med vojno pobili 24.568 Slovencev, domobranci pa 3617. Med vojno je padlo manj kot 6000 okupatorjev.
(Faktor 214, "Premalo smo jih pobili", soočenje z Romanom Vodebom KLIK)
Svoboda govora je okrnjena. Globoka država uprizarja cenzuro.
(Faktor 209 KLIK)
Zgodba o Bandelliju se ne zaključuje, ampak je to le konec ene epizode. Zabava, bandarija po primorsko, se nadaljuje. Bandljarija. Oprostite, Bandelliaria. Sicer pa Bandelli sploh ni Primorec. Primorci smo ponosni nase. Noben Primorec si ne bi prostovoljno poitalijančil priimka, saj do Italijanov ne gojimo manjvrednostne…

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF).
Tovariš Tit Turnšek,

Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani.

Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slovenska…