Preskoči na glavno vsebino

Peterokraka na škofijski gimnaziji

Konec februarja mi je tednik Demokracija objavil kolumnico, v kateri sem opisal, kako na Škofijski klasični gimnaziji v Šentivdu ni nihče od dijakov, učiteljev in obiskovalcev dneva odprtih vrat opazil, da je neka dijakinja pokrita s kučmo z rdečo peterokrako. Tega seveda nisem napisla, da bi koga blatil. Niti najmanj ne. Napisal sem, ker ta dogodek kaže na marsikaj iz življenja katoliških gimnazij in šentviške ŠKG. Želim si, da bi odgovorni začeli razmišljati, kako odgovoriti na vprašanje, ki ga mnogi katoliški intelektualci postavljajo že leta in leta: Kje v slovenski družbi vidimo 500 maturantov, ki vsako leto pridejo iz cerkvenih gimanzij. Mnogi starši to že vedo. In tudi vodstvo je naredilo že nekaj pomembnih korakov v tej smeri. A smo šele na začetku poti.
Tu objavljam kolumno, repliko vodstva ŠKG in mojo dupliko. V javnosti je bilo s strani ŠKG napisanega še veliko več, česar pa na njihovo željo ne objavljamo, saj je to imelo interni značaj (Forum RKC).
Odmev vodstva Zavoda sv. Stanislava 


"Nepoznavanje zgodovine na Škofijski klasični gimnaziji?

Na ŠKG obsojamo vsakršno poveličevanje totalitarizmov in sleherno ideološko manipulacijo

V prejšnji številki Demokracije je bila objavljena kolumna Tina Mamića o nepoznavanju zgodovine, 

zaradi katerega naj bi na Škofijski klasični gimnaziji dopuščali poveličevanje minulega totalitarnega 

režima. Čeprav sem kolumnistu osebno podrobno pojasnil ozadje spornih dogodkov, je objavil 

prispevek, v katerem navaja niz polresnic oz. so dejstva zavestno iztrgana iz konteksta.

Na Škofijski klasični gimnaziji kategorično obsojamo vsakršno poveličevanje totalitarizmov in 

njihovih simbolov ter se živo zavedamo krvave in tragične zgodovine, ki jo je doživljal naš zavod ob 

koncu druge svetovne vojne. Zato obžalujemo opisani dogodek z rusko kučmo in se opravičujemo 

vsem, ki jih je prizadel. Sporna kučma je tako kot kučma z dvoglavim carskim orlom del zbirke 

rekvizitov, ki predstavljajo rusko zgodovino in kulturo. Profesor ju pokaže pri pouku kot simbola dveh 

nasprotujočih si sistemov v ruski zgodovini in ob tem posebej poudari krivice totalitarnih sistemov. 

Ker je imel profesor ruščine na informativnih dnevih druge zadolžitve, je dijakom dal na razpolago 

škatlo z rekviziti in tako se je nehote kučma pri eni predstavitvi znašla na dijakinjini glavi.

Tudi ko gre za pogrevanje očitkov o partizanskih pesmih, je dogodek izpred več kot enega leta 

povsem iztrgan iz konteksta. Pisec ni pojasnil, da je na lanskem razrednem pevskem festivalu, 

ki je potekal pod naslovom Kontrasti, en razred za svoj nastop uporabil eno partizansko in eno 

domobransko pesem, v spremnem besedilu pa izrazil bolečino zaradi razdeljenosti našega naroda. 

Drug razred pa je zapel partizansko pesem, odvrgel na tla totalitarne simbole in zapel miroljubno 

pesem. V nobenem primeru ni šlo za poveličevanje totalitarizma, ampak za močno sporočilo 

bolečine, ki so ga mladi izrazili zaradi narodove razdeljenosti.

Prav tako ni res, da na naši gimnaziji posvečamo zborovskemu petju več ur kot pouku zgodovine. 

Zgodovina je obvezna za vse dijake vsa štiri leta po dve uri na teden, petje pa le v prvem letniku 

enkrat tedensko po dve uri. Tudi učni načrt zgodovine smo prilagodili tako, da dijaki zgodovino 20. 

stoletja obravnavajo že v tretjem in ne šele v četrtem letniku, ko zaradi pomanjkanja časa sodobna 

zgodovina pogosto ne dobi ustreznega mesta. Poleg tega vsako leto organiziramo romanje dijakov 

in učiteljev v Kočevski Rog, kjer podoživljamo križev pot številnih mučencev. Romanje začnemo v 

zavodski cerkvi, kjer po maši beremo pričevanja zapornikov, tako da se dijaki lahko poistovetijo s 

svojimi vrstniki, ki so jih po nedolžnem poslali v smrt. Tudi mozaik p. Marka Rupnika v cerkvi spominja 

na ta tragični dogodek. Gotovo bi se dalo narediti še kaj in bomo to v prihodnje tudi storili. Ker 

bo naslednje leto 70. obletnica koncentracijskega taborišča, že razmišljamo, katere dejavnosti bi 

umestili v naš redni program, da bi dijaki doumeli tragične dogodke. Prva med njimi bo okrogla miza 

o totalitarizmih prihodnji teden.


dr. Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava

Odgovor avtorja, ki je bil poslan tudi na tednik Demokracija


Prispevek o tem, kako je dijakinja ljubljanske Škofijske klasične gimnazije na dnevu odprtih vrat nosila kučmo z rdečo zvezdo, je zelo vznemirila vodstvo Zavoda sv. Stanislava. Očitno je zadeva res pereča.
Že leta in leta poslušam starše dijakov, ki govorijo, da na ŠKG manjka vzgoja za slovenstvo in za
krščanstvo. Zaradi kritik, da ne vedo veliko o zgodovini, je vodstvo celo premaknilo novejšo zgodovino iz 4. v 3. letnik, saj so sicer o osamosvojitvi govorili v junijskih dneh pred maturo. Sprememba govori o tem, da se vodstvo problema zaveda, kar je seveda pohvalno.
V »Mojem pogledu« sem opozoril samo na dva dogodka, ki pokažeta odnos do lastne zgodovine na ŠKG.
Ne gre toliko za zvezdo. Bolj gre za to da ni tega nihče opazil.
Ne gre za partizansko pesem. Gre za to, da tega pred nastopom nihče ni opazil, ampak je to zmotilo šele starše, ki so to poslušali.
Si predstavljate, da bi na tem istem nastopu postavili skupino, ki bi prepevala Zdravljico in vihtela slovensko trobojnico, kot protiutež pa imela skupino, ki bi v srbščini pela Hejslovane? Gre pač za dve skupini ljudi, ki različno gledata na svojo preteklost.
Seveda se to ne bi moglo zgoditi. Vsi bi namreč ugovarjali in rekli, Srbi so napadli Slovenijo, Slovenci pa smo se samo branili. Če te nekdo napade, je agresor in ga ne moreš izenačiti s tistim, ki se brani.
Povsem ista zadeva je bila v času druge svetovne vojne. Krivda za bratomorno vojno je povsem jasna. Partizani so zanetili, širili in spodbujali bratomorno vojno. Vaške straže so se samo branile. Tudi domobranci niso imeli druge izbire kot je bila ta. Žal.
A ta dva dogodka, partizanske pesmi in neopažena rdeča peterokraka, odpirata še mnoga druga vprašanja, ki jih mnogi katoliški intelektualci že leta postavljajo. Kje v slovenski družbi opazimo 500 maturantov, ki vsako leto pridejo iz katoliških gimnazij? Le redki namreč postanejo politiki, novinarji, okoljski aktivisti ali pisci pisem bralcev. Na podlagi mnogih pogovorov s starši se mi zdi, da cerkvene gimnazije premalo truda posvečajo vzgoji za slovenstvo in krščanstvo. Zgodovina je samo del učne snovi, ne pa identitete. Na ŠKG še mladinskega verouka nimajo. Je pa zborovsko petje postalo del identitete ŠKG. Petje je obvezno, družbena in krščanska vzgoja pa je na ravni krožka.
Direktor Globokar trdi, da očitki staršev, ki sem jih za njimi ponovil, da dijaki več časa posvetijo zborom kot zgodovini, niso resnični. Da bi vsaj to bilo res! Če hoče prepričati starše v to, pa naj svoje trditve dokaže s številkami. Ali povprečni dijak porabi v štirih letih več ur za pevski zbor ali za predavanja in študij zgodovine? Veliko pa pove podatek, da so imeli dijaki vsak dan tik pred maturo obvezne pevske vaje.
Ko se je gradila Vipava, smo zbirali glavarino. Precej denarja je to bilo. Podobno je bilo tudi po drugih škofijah. Škofje so nam govorili, da so to šole, ki bodo vzgajale pokončne kristjane in Slovence.
Ali sedaj mi, ki smo to financirali in še danes financiramo (kot sem že dejal, sem v kolumni povedal mnenje mnogih staršev dijakov ŠKG), nimamo pravice niti glasno povedati svojega mnenja? Ali ima vodstvo ŠKG zato pravico, da z informacijami manipulira in celo žali? Ali se ne bi raje vprašali, kako doseči, da bi maturanti katoliških gimnazij postali bolj aktivni kristjani in državljani?
Tino Mamić, Koper

Komentarji

  1. Spoštovani gospod Mamić,

    mislim, da je Vaše stališče, ki krivdo za bratomorno vojno kolektivizira na celotno partizansko populacijo izjemno žaljivo. Preseneča me, da taka izjava pride izpod tipk Primorca.

    S spoštovanjem

    Štefan Barba
    Maturant ŠKG, Primorec, ponosen vnuk partizana

    Luksemburg

    OdgovoriIzbriši
  2. Ne vem od kod Vam informacija, da je za državljansko vojno kriva "celotna partizanska populacija". Tega ne trdim, pa tudi nisem še slišal nobenega zgodovinarja, da kaj podobnega kdaj izrekel. Tudi ne vem, kaj naj bi primorstvo imelo s tem? Je tisti, ki se ne strinja s partizanskimi poboji civilistov zaradi tega kaj manj Primorec? Tudi moji predniki so sodelovali ali bili vključeni v partizansko gibanje, a to zame nima nobene zveze s ponosom. Če se poglobimo v osebne usode ljudi v različnih vojskah bomo šele doumeli, kako težak je bil tisti čas. Ljudje sami niso krivi, če so morali v eno ali drugo vojsko. Tragedija je, če te preproste ljudi, ki so se zaradi vrednot odločili za eno ali drugo stran sedaj krivimo za odločitve vodstva. Partizansko vodstvo je sprožilo in podpihovalo državljansko vojno. Brez komunistov domobrancev sploh ne bi bilo. Berite dokumente, če meni ne verjamete. Vrstni red je povsem jasen. Partizani so prvo leto pobivali predvsem slovenske civiliste. Šele, ko so pobili 1200 Slovencev (izbirali so predvsem med uglednimi kristjani, učitelji, duhovniki ipd), je nastala prva vaška straža. Vaške straže so nastale samo zaradi zaščite civilistov pred partizanskimi poboji in zaplembami. Težko razumem, da jim ljudje odrekajo pravico do samoobrambe. Naj bi kar pustili, da jih pobijejo in le upali, da mogoče ne bodo pomrli vsi?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Spoštovani gospod Mamić,

      ne partizani, ampak PARTIJA je kriva za bratomorno vojno.. Prosim ne enačite partizanov s Partijo. Samo na to Vas opozarjam.
      Če napišete partizani namesto partija koletivizirate krivdo na vse. Če bi namesto partizani napisali partija bi se z Vašim z delom vašega zapisa celo strinjal.

      S spoštovanjem

      Štefan Barba

      Izbriši
    2. Spoštovani,

      moti me, da partizane enačite s partijo. To da krivdo partije pripisujete celotni partizanski populaciji ni prav.

      Na ŠKG pa so (zelo dolgo tega) skušali pri zgodovini prikazati zgodovino kot se je zgodila - tako z domobranskimi kot s partizanskimi podlostmi in dobrimi lastnostmi.

      Za to sem jim hvaležen. Spotikati se ob rdečo zvezdo pri prikazu Rusije (rdeča zvezda je del njene slavne in žalostne zgodovine - tako kot naše) je pa malo preveč. Mimogrede: ruska vojska za določene čine še vedno uporablja rdečo zvezdo.

      S spoštovanjem

      Štefan

      Izbriši
    3. Ne zahtevam, da se z mano strinjate. To je pač moje mnenje na podlagi res veliko predelanega zgodovinskega gradiva o tem. Če Vas moji argumenti ne prepričajo, to ni moja stvar. Vsak ima pravico do svojega mnenja. Kot nam samo ime pove, so partizani oborožena milica komunistične partije. Če bi to ne bilo povezano, bi se imenovali drugače, ne partizani. Med partizani je bila večina nečlanov KP, a delati so morali vse po navodilih KP. Ali Vi, ko omenjate nemške okupatorje, tudi vedno govorite, da so za zločine krivi pripadniki nacistične stranke, navadni vojaki pa ne. Ali vedno protestirate, ko nekdo napiše, da so Italijani pobili toliko in toliko talcev? Ali tudi njim rečete, da so talce pobijali fašisti, ne pa italijanski vojaki?Verjetno ne, ker pač tega nihče ne počne. Vsem je jasno, da navadni vojaki niso krivi. Pri partizanih je še huje - večina se je hotela boriti za narodno osvoboditev, priborili pa so komunistično diktaturo. To je bila zloraba. Kot "ponosni vnuk partizana" lahko predlagate Zvezi borcev, da začne ločevati revolucionarno nasilje od narodnoosvobodilnega boja in iz svojih vrst izključi zločince. Dokler bodo zločinci tesno povezani s poštenimi partizani, bo mogoče res izgledalo, da je krivda kolektivna. A na potezi so oni in "ponosni vnuki partizanov", ne pa mi.

      Izbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost skupaj z Matejem Lahovnikom v ponedeljek, 18. septembra ob 19.15. Vabim k ogledu. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če "južnjak" postane odličen športnik ali politik, postane v trenutku tudi polnokrvni Slovenec. Mehki Ć čez noč utone v pozabo. In dobimo Roka Petroviča, Zorana Jankoviča, Borisa Popoviča itd, itd. In mnogi, tudi novinarji, so se pripravljati o celo skregati, da gre za Slovence. V resnici pa so to Slovenci in HKRATI Hrvati, Srbi, Črnogorci. (VV Faktor 9 KLIK - prvi del, pa tudi v moji kolumni: KLIK)
Da se je Goran Dragić pokrižal trikrat in po srbsko, sem napisal prej kot večina slovenskih medijev. Pa ne, da sem kakšen poseben opazovalec. V slovenskih medijih so določene teme še vedno tabu. Ko slavna osebnost izreče besedo Bog, ga sloven…

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…