Svoboda medijev v Sloveniji je močno okrnjena

Svoboda medijev v Sloveniji je močno okrnjena. V letu 2013 je več primerov pokazalo, da so se politični in gospodarski vplivi na medije okrepili. Čeprav je svoboda izražanja zaščitena z ustavo, je samocenzura v slovenskih medijih vsakdanji pojav.

Politični pritiski in politično usmerjanje mnogih novinarjev v večini dnevno-informativnih medijev so se leta 2013 okrepili. Več deset novinarjev je moralo dati odpoved in s svojim medijem podpisati zgolj pogodbo o sodelovanju, kar je  precej poslabšalo njihov gmotni položaj. V prihodnjih mesecih se obeta ista pot še več desetim novinarjem. Precej novinarjev, ki so doslej formalno imeli status honorarnega sodelavca, dejansko pa so opravljali delo kot redno zaposleni, je bilo odpuščenih. V večini medijskih hiš so zmanjšali tudi plače, kar je posebej boleče za mlajše novinarje, za starejše in urednike pa bistveno manj.

Zaskrbljujoče je, da se je več zamenjav urednikov in premestitev novinarjev zgodilo takoj po nastopu nove vlade Alenke Bratušek. Zato je ZNP pozval lastnike medijev - med temi je tudi država - naj dopustijo, da se slovenski medijski prostor razvija v smer široke pluralne  ponudbe, saj je ker to eden od garantov za svobodno in demokratično družbo ter ne nazadnje tudi za gospodarski razvoj države.

Naj navedemo nekaj primerov kršenja medijske svobode in (ne)posrednih pritiskov politike na medije.

Časopisna hiša Finance je vrgla na cesto novinarja, ki je največkrat raziskoval sporne posle družine Zorana Jankovića, ljubljanskega župana in zamrznjenega predsednika Pozitivne Slovenije. Zaradi njegovega pisanja je Janković tožil Finance, njegov sin Jure Janković pa je novinarju pred časom grozil celo s smrtjo.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je sprožila kazenski pregon zoper fotoreporterja Janija Božiča zaradi fotografiranja njene čestitke na mobilnem telefonu v času, ko je bila v parlamentu potrjena za predsednico vlade (čestital ji je vidni gospodarstvenik). V hramu demokracije in simbolu svobode je po vladni razlagi dovoljeno samo fotografiranje od daleč, ki ni niti točno določeno. Zoper Božiča, ki je moral zaradi nevzdržnih delovnih pogojev v slovenskem medijskem prostoru službo poiskati v Veliki Britaniji, je že napisan obtožni predlog, sojenje pa se bo začelo naslednji mesec.

Podobno je kazenski pregon sprožil tudi obrambni minister Roman Jakič, ker je revija Reporter ob njegovi izvolitvi objavila sporočilo na njegovi e-pošti, na kateri mu je nekdanji strankarski kolega iz stranke Zares predlagal čistko na obrambnem ministrstvu s konkretnimi kadrovskimi predlogi. Ker avtor fotografije ni znan, je podal predlog za kazenski pregon neznanega storilca, revijo Reporter pa kazensko in odškodninsko toži. Ko se je Jakič sam znašel v kriminalistični preiskavi zaradi zlorabe uradnega položaja, pa je sprožil kazenski postopek zoper policijski vir, ki je novinarje obvestil o hišni preiskavi. Policisti pa so zasliševali novinarko Damjano Žišt, ki je bila na kraju preiskave pred policisti.

Spletni portal Planet.Siol.net, ki je v lasti državnega podjetja Telekom Slovenije, je objavil politično analizo lobista, nekdanjega poslanca LDS in po navedbah nekaterih medijev svetovalca v predvolilnem štabu PS Mileta Šetinca. Ob tem je odgovorni urednik portala Uroš Urbas pod kolumno zapisal pojasnilo in navedel, da so Šetinca med gostujoča peresa povabili, ker je uredništvo od krogov blizu vladi deležno ponavljajočih se očitkov, da ne razumejo prizadevanj, naporov in dosežkov zdajšnje vlade. To pomeni, da skuša vlada preko svojih ljudi vplivati na uredniško politiko portala in si zagotoviti, da bo portal pisal tako, kot sama meni, da bi moral. Neposredno po zamenjavi oblasti je bil odstavljen tudi urednik notranjepolitične redakcije.

Nacionalna RTV hiša je ukinila zelo gledano oddajo Pogledi Slovenije neposredno zatem, ko  so v oddaji razkrili, da je pri prodaji Mercatorja sodelovala tudi premierka Bratuškova. Oddajo so nadomestili s skromnejšo oddajo Tarča, ki sooča bistveno manj različnih mnenj. Pomanjkanje pluralnosti na nacionalni TV je tudi sicer čedalje pogosta praksa, zaradi česar javna RTV izgublja verodostojnost, vabljeni razpravljavci pa jo pogostokrat bojkotirajo.

ZNP opozarja tudi na primer tednika Demokracija, ki je v delni lasti največje opozicijske stranke. Zaradi objave informacije o sporni komunikaciji med sodnikom in novinarjem ter glave sporočila, iz katerega sta razvidna zgolj njunega elektronskega komuniciranja, je inšpektor za varstvo osebnih podatkov, po pritožbi pa še sodnica izdajatelja revije, odgovornega urednika in novinarko oglobila na 11.600 evrov kazni. ZNP opozarja, da lahko astronomska kazen resno ogrozi obstoj tega tednika, zato takšno odločitev razume kot maščevanje opozicijskemu tisku ter napad na svobodo in pluralnost tiska.

Opozarjamo še na primer novinarja Dela Boruta Tavčarja, ki je bil zaradi kritičnega zapisa zoper Zorana Jankovića, ljubljanskega župana in donedavnega predsednika največje vladne stranke Pozitivne Slovenije, denarno kaznovan. Zaradi zapisa ga je kazensko preganjalo državno tožilstvo. V zadnjih mesecih pa potekata kazenska postopka zoper lastnika portala Politikis Dejana Kaloha in novinarko Dela Anuško Delić, ker naj bi v svojih medijih objavljala informacije z oznako stroge zaupnosti. ZNP smatra, da gre tudi v omenjenih postopkih za napad na svobodo tiska ter da imajo novinarji ustavno pravico, da obveščajo javnost o vseh spornih postopkih, pa četudi gre za strogo zaupne informacije.

Mnogi člani ZNP so stalno ne le pod pritiskom politike, ampak tudi nekaterih medijev. Ko je eden od članov ZNP pred leti dobil pismo, v katerem so mu grozili s smrtjo, policija zadeve še obravnavati ni hotela, ker naj ne bi bilo resno.

Upravni odbor ZNP

Tino Mamić, predsednik ZNP