Mwoja besejda

V zahodnih državah so vprašalnik Vatikana o družinski sinodi poslali tudi vsem laikom, ki želijo na anketo odgovoriti. To se v Sloveniji še ni zgodilo. Pred prejšnjo sinodo so slovenski škofje poslali samo na skrbno izbran seznam naslovov. Večinoma so na vprašanja o družini odgovarjali duhovniki in redovnice.  V Avstriji so poslali vsem Znanec mi je danes poslal na hitro prevedena vprašanja, ki so jih denimo vernikom naokoli pošiljali v avstrijski škofiji St. Pölten. Škof je vse ljudi v škofiji naprosil, naj na kratkko prek spleta ali pa obširneje s 50 odgovori odgovorijo na poizvedovalno anketo. Ali lahko slovenski kristjan tudi kaj glasno pove? Znanec pravi: "Mislim da o vprašanjih sme tudi pri nas v Sloveniji razmišljati vsak človek, in tudi vsak je svoboden, da svoje mnenje pošlje svojemu škofu v vednost, ta pa bo seveda vestno vključil v poročilo, ki ga naj do aprila pošlje v Vatikan..." Zato je vprašanje na to poslal škofom pa tudi pomembnim ljudem Cerkve n...

TVS je obeležila obletnico konca koncentracijskega taborišča Auschwitz (Oswiecim). V Odmevih so (27.01.2015) osnovni prispevek nadgradili z zgodovinskim pregledom drugih genocidov in koncentracijskih taborišč po svetu. Malih auschwitzev. Opisali so tako armenski genocid kot pokol v Srebrenici. Pa tudi indijanske rezervate v ZDA in zapor Guantanamo na Kubi. Pri tem pa so zamolčali vsa koncentracijska taborišča na slovenskih tleh, pa čeprav je od tam odšlo v smrt več deset tisoč ljudi. Vsa slovenska javnost ve, da so taboriščniki in taboriščnice iz uničevalnega taborišča Teharje končali v Hudi jami. Novinarji in uredniki TVS so »pozabili« tudi na milijone žrtev v komunističnih taboriščih v Sibiriji in na Kitajskem. ZNP odločno protestira zaradi manipuliranja z zgodovino. Ne gre samo za prikrajanje zgodovine in kršenje programskih standardov RTVS, ampak tudi za žalitev žrtev, ki so trpeli koncentracijskih taboriščih, in njihovih sorodnikov, ki so obvezni vsak mesec plačevati RTV pris...

Razbita stekla na avtomobilu novinarja Financ so jasen znak, da je vrag vzel šalo. Pred nekaj dnevi so neznanci javno grozili s ponovitvijo pariškega pokola nad novinarji Demokracije in Reporterja. Novinarju Gašperju Blažiču pa so celo grozili, da ga bodo nataknili na kol. Poskus umora novinarja Mira Petka pa bo tolikih letih ostaja nepojasnjen.  Kaj je skupna točka napadov in groženj? Gre za novinarje, ki se dotikajo nedotakljivih. Baronov, ki jih poznamo, a si jih velikokrat ne upamo niti omenjati z imeni in priimki. Tokrat so razbili avto Karlu Lipniku, novinarju dnevnika Finance. Časnik Finance velikokrat v javnem interesu dreza v tabu teme, razkriva korupcijo in opozarja na škodljive politične naveze v gospodarstvu. To nekaterim politikom in poslovnežem ni pogodu, zato so že večkrat poskušali vplivati na urednike.  Skupna točka napadov in groženj je tudi, da pravosodni sistem nikoli ne odkrije storilcev. Tudi v tem primeru si upamo napovedati, da bo enako. Pa čepra...

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) najostreje obsoja teroristični napad na francosko satirično revijo Charlie Hebdo v Parizu, v katerem je bilo ubitih najmanj dvanajst ljudi.  Ne gre le za napad na svobodo tiska, ampak za napad na temeljne vrednote evropske demokratične družbe, zasnovane na človekovih pravicah in svoboščinah. Namen teroristov je omejiti svobodo javnega izražanja, ki je temelj demokracije. Teroristi tako ustrahujejo novinarje, ki kritično pišejo o skrajnem islamizmu.  ZNP izraža odločno podporo vsem novinarskim kolegom, ki so zaradi svojega dela in zavzemanja za svobodo tiska tarča pritiskov in napadov.  Hkrati pozivamo vlade, da nemudoma zaščitijo novinarje, ki postajajo tarča teroristov sredi demokratične Evrope. Totalitarizem ne prenese svobode izražanja, zato so novinarje nekoč morili fašisti in komunisti, danes pa džihadisti. ZNP poziva tudi muslimanske skupnosti, da se odločno ogradijo in obsodijo teroristične napade, katerih prva tarča s...

Carigrad: Bizanc Carigrad je edino velemesto na svetu, ki leži na dveh celinah. V zgodovini so ga oblikovale tri civilizacije in mu dale vsaka svoje ime: v antiki je bil Konstantinopel, v srednjem veku Bizanc, v novem veku Istanbul, po naše Carigrad. Na svidenje, Evropa, in dober dan, Azija, bi lahko rekli. In obratno. Očarljivo in romantično orientalsko mesto premore številne umetnine, ki jih večina turistov ne opazi. Carigrad je bil glavno mesto Vzhodnorimskega (Bizantinskega) cesarstva, ki je se je po propadu Rima obdržalo še tisoč let. To obdobje je zaznamovano z grško kulturo in vzhodnim krščanstvom. Veliko umetnin se je ohranilo do danes, tudi veliki zid in cerkev sv. Modrosti, ki ju poznamo tudi iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem. V turističnih vodnikih ni veliko zapisanega o tem obdobju in obiskovalec velikokrat dobi občutek o pretežno islamskem mestu. Razmeroma redki turisti se sprehodijo po nekdanji grški četrti Fener, kjer so v cerkvah (danes muzejih a...