Akademik Boris Pahor je
eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in
družbeni prostor. Veliki pisatelj in mislec je v zadnjih letih tudi v
slovenskih medijih dobil več prostora. A vendar se težko znebimo pomisleka, da
ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu.
Ob njegovem bogatem
leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel
fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski
politiki, državi in družbi, pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za
slovensko demokracijo.
Kot je sam Boris Pahor
povedal, je 24 let z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral
»nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v
Italiji« in hkrati za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji,
polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega
medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzem Rebulo objavil intervju z
Edvardom Kocbekom, ki je tako prvič povedal za povojne izvensodne poboje. Ta
zapis je eden od temeljev slovenske demokracije, saj je tako razburkal deželo
pod Triglavom, da so oblasti prepovedale tako Zaliv kot vstop Borisa Pahorja v
državo. V zaporu pa sta posledično pristala Viktor Blažič in Franc Miklavčič.
Tema povojnih pobojev je med slovenskimi intelektualci postala vroča tema, ki
se ni ohladila vse do uvedbe demokracije in osamosvojitve. Bila je rdeča nit
vseh prizadevanj Slovencev za demokracijo in samostojnost.
Pahor je dolgo
prepričeval Kocbeka, naj javno pove za poboje. Intervju je nastajal kar pet
let. Boris Pahor je vedel, da brez pluralizma ni napredka. Kot človek dejanj pa
ni ostal tiho kot mnogi drugi intelektualci, ampak se je za pluralizem tudi
dejavno zavzemal. Ne brez nevarnosti, saj je jugoslovanska tajna policija (t.i.
Udba) v Trstu aktivno delovala. Večkrat je tajno preiskovala tudi pri Pahorju.
V Sloveniji se o reviji
Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za
razvoj slovenske demokracije premalo omenja«.
Boris Pahor ni le izjemen
pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne
Slovenije. Glasnik medijske svobode.
Združenju novinarjev in
publicistov (ZNP) je zato v veliko čast Borisu Pahorju podeliti Častno
priznanje Boruta Meška za življenjsko delo pri uveljavljanju svobode govora,
demokracije in narodne zavesti.
Tino Mamić
Predsednik ZNP
Urška Makovec
Predsednica Upravnega odbora Častnega priznanja Boruta Meška
Tino,
OdgovoriIzbrišisvoje identitete ne skrivam.(glej sliko na mojem blogu) Moje ime je tudi znano. Tudi IP in elektronska pošta. Tudi priimek je omenjen na mojem blogu – če ga kdo hoče najti. Obojega skupaj pa ne želim objavljati, ker ne se ne želim izpostavljati spletnim iskalnikom.
Jaz mislim, da je za objavo moje replike dovolj podatkov. Če pa vi mislite drugače, potem pač naj bo tako v božjem imenu.
Gospod Rado,
IzbrišiČe bi to bilo res, kar pravite, bi se brez dolgovezenja podpisali. A se ne. Če je na Vašem blogu mogoče najti Vaš priimek, je zelo nenavadno, da ga še naprej skrivate. Moje načelo je izogibati se žalitvam in anonimnosti. Če Vam to ni všeč, pojdite na bloge, kjer s tem nimajo težav. ibzira je zelo velika.
Tino Mamić
Ko bi bilo lahko takih Slovencev več - kot otroku mi je BP ostal v spominu ko je v svojem Fiatu 850 vozil podarjene slovenske knjige v tržaško učiteljišče.Z mojim očetom sta se dobro razumela, iz njegove knjižnice je le malo knjig romalo na smetišče.
OdgovoriIzbrišiMilan V. Smolej
Suvikuja4B
02120 Espoo
Finska