Preskoči na glavno vsebino

Meškovo priznanje Borisu Pahorju, utemeljitev

Akademik Boris Pahor je eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in družbeni prostor. Veliki pisatelj in mislec je v zadnjih letih tudi v slovenskih medijih dobil več prostora. A vendar se težko znebimo pomisleka, da ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu.
Ob njegovem bogatem leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi, pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za slovensko demokracijo.
Kot je sam Boris Pahor povedal, je 24 let z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral »nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v Italiji« in hkrati za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzem Rebulo objavil intervju z Edvardom Kocbekom, ki je tako prvič povedal za povojne izvensodne poboje. Ta zapis je eden od temeljev slovenske demokracije, saj je tako razburkal deželo pod Triglavom, da so oblasti prepovedale tako Zaliv kot vstop Borisa Pahorja v državo. V zaporu pa sta posledično pristala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. Tema povojnih pobojev je med slovenskimi intelektualci postala vroča tema, ki se ni ohladila vse do uvedbe demokracije in osamosvojitve. Bila je rdeča nit vseh prizadevanj Slovencev za demokracijo in samostojnost.
Pahor je dolgo prepričeval Kocbeka, naj javno pove za poboje. Intervju je nastajal kar pet let. Boris Pahor je vedel, da brez pluralizma ni napredka. Kot človek dejanj pa ni ostal tiho kot mnogi drugi intelektualci, ampak se je za pluralizem tudi dejavno zavzemal. Ne brez nevarnosti, saj je jugoslovanska tajna policija (t.i. Udba) v Trstu aktivno delovala. Večkrat je tajno preiskovala tudi pri Pahorju.
V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«.
Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode.

Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) je zato v veliko čast Borisu Pahorju podeliti Častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo pri uveljavljanju svobode govora, demokracije in narodne zavesti.
Tino Mamić
Predsednik ZNP
Urška Makovec
Predsednica Upravnega odbora Častnega priznanja Boruta Meška

Komentarji

  1. Tino,
    svoje identitete ne skrivam.(glej sliko na mojem blogu) Moje ime je tudi znano. Tudi IP in elektronska pošta. Tudi priimek je omenjen na mojem blogu – če ga kdo hoče najti. Obojega skupaj pa ne želim objavljati, ker ne se ne želim izpostavljati spletnim iskalnikom.
    Jaz mislim, da je za objavo moje replike dovolj podatkov. Če pa vi mislite drugače, potem pač naj bo tako v božjem imenu.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Gospod Rado,
      Če bi to bilo res, kar pravite, bi se brez dolgovezenja podpisali. A se ne. Če je na Vašem blogu mogoče najti Vaš priimek, je zelo nenavadno, da ga še naprej skrivate. Moje načelo je izogibati se žalitvam in anonimnosti. Če Vam to ni všeč, pojdite na bloge, kjer s tem nimajo težav. ibzira je zelo velika.
      Tino Mamić

      Izbriši
  2. Ko bi bilo lahko takih Slovencev več - kot otroku mi je BP ostal v spominu ko je v svojem Fiatu 850 vozil podarjene slovenske knjige v tržaško učiteljišče.Z mojim očetom sta se dobro razumela, iz njegove knjižnice je le malo knjig romalo na smetišče.
    Milan V. Smolej
    Suvikuja4B
    02120 Espoo
    Finska

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Je prva slovenska vlada res nastala šele leta 1945? Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zar…

Dr. Tanja Repič o pedofiliji

“Ne Cerkev ne šola se ne ukvarjata dovolj s pedofili” Tanja Repič Slavič, mlada doktorica znanosti, ki ji je tekla zibelka v Žapužah pri Ajdovščini, vsak dan posluša stiske žrtev spolnega nasilja. Kljub nepredstavljivemu bremenu, ki ga ob vsaki zgodbi pedofilske na neki način doživlja tudi preko svojega telesa, pa Tanja Repič Slavič ostaja vedra. Tako kot nas tudi vsakega drugega gosta pričaka z nasmehom.
Tanja Repič Slavič nas sprejme v svetli sobi inštituta v središču Ljubljane, ki ga vodi dddr. Christian Gostečnik. Pogled najprej pritegne barvita slika dekletca v krilcu ob robu širnega morja, v katerega tone večerno sonce. Aha, to je podoba, ki je tudi na naslovnici Tanjine knjige Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje, pomislim. 
S knjigo, pa tudi rednimi predavanji in delavnicami dr. Tanja Repič Slavič skuša ljudem pojasniti, kaj so spolne zlorabe, kakšne so lahko posledice in kako ta zločinska dejanja prepoznamo. Individualne, partnerske pa tudi družinske terapije izvaja  v okvi…