Preskoči na glavno vsebino

Meškova priznanja ZNP 2016: Pahor, Brecelj in Areh

Častno meškovo priznanje za življenjsko delo je letos dobil akademik Boris Pahor (103). Za posebne dosežke pa sta priznanji dobila dr. Valentin Areh in Martin Brecelj. 
Združenje novinarjev in publicistov vsako leto podeljuje Častna priznanja Boruta Meška, s katerimi skuša opozoriti na dosežke publicistov in novinarjev, ki so neupravičeno prezrti in neopaženi. 
Podelitev je bil v dveh delih, saj smo Borisu Pahorju hoteli prihraniti pot v Ljubljano. Zato smo mu priznanje izročili doma v Kontovelu pri Trstu, kjer okreva po operaciji.
Boris Pahor prejema Meškovo priznanje iz rok
Urške Makovec in Tina Mamića. Foto: Erika Jazbar
"V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«. Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode," stoji v utemeljitvi priznanja. 
Priznanje sta mu izročila predsednica Upravnega odbora Častnega priznanja Boruta Meška Urška Makovec in predsednik ZNP Tino Mamić. Prisotna je bila tudi ekipa slovenskega programa RAI z novinarko Eriko Jazbar. Poročilo o dogodku je objavljeno na internetu v zamejskem slovenskem TV dnevniku: KLIK
Boris Pahor je bil priznanja vesel in se je zanj zahvalil. Izrazil je upanje, da bi prizadevanja ZNP obrodila sadove, hkrati pa je skeptičen zaradi medijsko političnih razmer v Sloveniji. Dejal je, da je ZNP na pravi poti. Poudaril je, da je ZNP mlajša organizacija, ki si prizadeva za resnico in pravico, kar bi moral biti cilj vseh mladih. Na srce pa je vsem položil, naj nikoli ne pozabimo na svoj jezik in svoj narod, saj bi sicer svet postal ena sama puščoba.
Boris Pahor z Meškovim priznanjem. Utemeljitev: KLIK
 Foto: Erika Jazbar
Sledila je uradna slovesnost v Ljubljani, ko sta častni priznanji dobila še Martin Brecelj in dr. Valentin Areh. Brecelj kot avtor odmevne knjige Anatomija političnega zločina za pomemben prispevek pri razkrivanju slovenske polpretekle zgodovine. Areh pa kot avtor odmevnega dokumentarnega filma o zgodovini jugoslovanske ljudske armade (JLA) za izstopajoče dosežke na področju dokumentarnega filma.
Na slovesnosti je predsednik ZNP Tino Mamić dejal:
"Spoštovane dame, spoštovani gospodje,
Prireditev smo začeli s himno v izvedbi, ki jo že leta in leta predlaga Boris Pahor. Pravi namreč, da moramo zaradi Prešernevega sporočila in lastne narodne identitete v himno svoje države umestiti tudi svojo državo. Čeprav se to zdi logično pa naša družba nima posluha za to. Na tem mestu smo Vam dolžni opravičilo, saj smo v vabilu za prireditev napisali, da bo tu gostoval pevski zbor Vinko Vodopivec. A se je zapletlo, ko se nismo mogli dogovoriti, da bi zapeli obe kitici himne. Najprej niso hoteli, potem pa so pojasnili, da ne znajo druge kitice.
Slovesna razglasitev in podelitev priznanj v Ljubljani.
Fotografija iz članka o slovesnosti v Demokraciji: KLIK
O dogodku so malce nenavadno poročali tudi v Odmevih
na nacionalni RTVS: KLIK
Problem je seveda globlji. Eden od glavnih vzrokov pa se skriva v medijih. Namesto, da bi mediji poročali o politiki, skušajo nekateri mediji politiko ustvarjati. Ne le v Sloveniji, kakopak. A vendar je medijska svoboda v Sloveniji bistveno bolj okrnjena kot v katerikoli državi EU. Podatek je zaskrbljujoč. A vendar o tem dominantni slovenski mediji ne poročajo. 
V takem prostoru so zato medijski glasovi svobode in demokracije še toliko bolj pomembni. Zato je pomembno obujati spomin na Boruta Meška, ki je za medijsko svobodo povsem izgorel. Pomagati moramo sodobnim meškom, ki jih je vsako leto več. 
Politiki in uredniki na svobodnomisleče novinarje ne pristiskajo samo z mobingom. Kazni za izražanje svobodne misli so hujše. Ljudi mečejo na cesto, pa čeprav gre za najbolj brane novinarje. Fotograf, ki je razkrinkal poilitično ozadje predsednice vlade, je izgubil zaslužek in je moral s trebuhom za kruhom v svet. Doma pa mu sodijo in mu grozijo celo s pogojnim zaporom. Ne, to ni zgodba kakega slovenskega izseljenstva s konca 19. stoletja. To se dogaja danes, leta 2017, v demokratični in svobodni Sloveniji fotografu Janiju Božiču. 
Pahor je vodstvu ZNP položil na srce,
naj si prizadevajo za slovenstvo in slovenski jezik.
Ali bo prihodnost boljša ali ne, si težko odgovorimo. Glede na družbene in demografske spremembe dežele pod Triglavom nimamo velikega upanja. A to pravzaprav niti ni važno. Človek mora narediti, kar mu narekuje vest, ne pa strahovi sodobnega sveta. Tako kot pravi naš veliki poet, goriški slavček: 
Dolžan ni samo kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
a delo in trud ti nebo blagoslovi!"


Komentarji

  1. Ko bi bilo lahko takih Slovencev več - kot otroku mi je BP ostal v spominu ko je v svojem Fiatu 850 vozil podarjene slovenske knjige v tržaško učiteljišče.Z mojim očetom sta se dobro razumela, iz njegove knjižnice je le malo knjig romalo na smetišče.
    Milan V. Smolej
    Suvikuja4B
    02120 Espoo
    Finska

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…