Na god sv. Mihaela (29. oktobra) je bila v Manžanu šagra. Mašo je daroval domači župnik, dr. Primož Krečič. Napovedal je, da bo v kratkem v tej vasi, ki spada pod koprsko stolno župnijo, zgrajena kapelica.
Manžan, stara vasica nad Koprom, iz katere so se prebivalci večinoma izselili in je z novimi priseljenci živela bolj kot koprsko spalno naselje priseljencev je v zadnjih letih začela oživljati. Novi Manžanci, priseljeni z vseh vetrov, so pognali korenine in začeli obujati spomine na zgodovino vasi.
Pred leti so imeli prvo mašo na prostem in za zavetnika so si izbrali nadangela Mihaela. Zakaj Mihaela? Častijo ga tudi pravoslavni kristjani, spoštujejo pa muslimani, ki jih oboje najdemo tudi med Manžanci. Zmaga dobrega nad slabim in pravičnost, kar simbolizira nadangel, pa je skupno tudi nevernim.
Manžan, stara vasica nad Koprom, iz katere so se prebivalci večinoma izselili in je z novimi priseljenci živela bolj kot koprsko spalno naselje priseljencev je v zadnjih letih začela oživljati. Novi Manžanci, priseljeni z vseh vetrov, so pognali korenine in začeli obujati spomine na zgodovino vasi.
Pred leti so imeli prvo mašo na prostem in za zavetnika so si izbrali nadangela Mihaela. Zakaj Mihaela? Častijo ga tudi pravoslavni kristjani, spoštujejo pa muslimani, ki jih oboje najdemo tudi med Manžanci. Zmaga dobrega nad slabim in pravičnost, kar simbolizira nadangel, pa je skupno tudi nevernim.
Manžan je pred drugo svetovno vojno spadal pod župnijo
Pomjan, kjer je takrat župnikoval veliki poet Slovenske Istre Alojz Kocjančič.
Po vojni so razširili cesto v smeri Kopra, pot do Pomjana pa se je spremenila v
osamljen gozdni kolovoz. Ob novi cesti so zrasle nove hiše, v staro vas pa so
počasi začeli kapljati priseljenci. Vas se je tako začela navezovati na Koper
in slednjič tudi cerkveno postala del stolne župnije. V nekem smislu se je
zgodovina ponovila, saj je prva stavba na Manžanu bila zgrajena že v rimskih
časih, ko si je tu zgradil vilo neki patricij iz Kopra.
Vas je bila med vojno zaradi odporništva tarča okupatorjevih
represalij, v katerih je zgorelo tudi nekaj hiš. Z novimi časi pa je nova tarča
postala kapelica ob nekdanji šoli na začetku vasi. 82-letna domačinka je
povedala: »Spominjam se, ko sem bila tu točno pred 54 leti, in je bila kapelica
že na pol porušena.«
Komentarji
Objavite komentar
Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)