Preskoči na glavno vsebino

Vsak berač svojo malho hvali

Tina Mamića osebna predstavitev, življenjepis, CV ali
kakor že hočemo to samohvalo imenovati
DOMA V ŠTURJAH
Rodil se je v Šempetru pri Gorici 28. maja 1972, odraščal pa v Šturjah v/pri Ajdovščini. Tu  je obiskoval osnovno šolo. Wajdušna je - čeprav tam trenutno ne živi - njegov prvi in edini domači kraj (spwodi je wajduski plac, ku ga je nasliku Veno Pilon). In wajduska wada je najbulša n svejti. Na vipavski burji je postal knjižni molj. Bil je aktiven v klubih OZN tako na šoli kot tudi v državnem merilu.
VIPAVA
V Vipavi je maturiral tik pred osamosvojitvijo (1991). Bil je v prvi generaciji maturantov škofijske gimnazije, ki jim je država priznala spričevalo. V komunističnem režimu je namreč vipavska klasična gimnazija veljala za »sovražni element«, kar je med drugim pomenilo, da dijaki niso imeli pravice do štipendije in ne do vpisa na fakultete. V Vipavi je v šolskem centru za invalidne otroke opravil tudi civilno služenje vojaškega roka (1996).
OD JEBLANE DO GVATEMALE

Po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih na novinarstvu (FDV) in zgodovini (FF) je začel študij na Univerzi v Ljubljani. "U Jeblani," bi rekla njegova pokojna nona. Kljub izbrisu (1992) je študij nadaljeval in si takoj uredil potrebne dokumente. A imel kljub temu velike težave več kot leto dni, za več let je izgubil štipendijo, s starši pa je moral podpisati celo podnajemniško pogodbo(!). Diplomiral je leta 1998: postal je univerzitetni profesor zgodovine in univerzitetni diplomirani novinar. V času študija je bil dvakrat izvoljen za poslanca študentskega parlamenta Univerze v Ljubljani. Vsako leto je več tednov prebil na potovanjih po vsem svetu (»zbral« je 49 držav), kar si je plačal sam s honorarnim delom (Na fotki z Mojco nad jezerom v Sahari). Delal je kot turistični vodnik za Slovence in tujce in pridobil licenco za uradnega vodnika po Ljubljani. Dopisoval je v različne časopise ter kot glavni in odgovorni urednik urejal mladinski mesečnik Sončna pesem. Ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je bil vodja tiskovnega središča v Postojni. Kot televizijski novinar je imel redno tedensko oddajo na TV3 in občasno pripravljal televizijske prispevke. V veliko veselje pa mu je bilo petje v primorskem moškem pevskem zboru PAZ Vinko Vodopivec. Petje v zboru je njegova večna ljubezen, trenutno poje v piranski dalmatinski klapi Bevanda.
KWOPR

Prva redna služba je bila v Kopru (po naše u Kwopri), kamor se je preselil po poroki z Mojco Strmšek Mamić (1998). Bil je odgovorni urednik regionalnega programa

Radia Ognjišče in eden od urednikov revije Ognjišče, najbolj branega slovenskega mesečnika (takrat 400.000 bralcev). Delal je tudi kot novinar, komentator, radijski voditelj in vodja ekipe 25 honorarnih sodelavcev. Urejeval je izdaje knjig kot urednik in vodja projektov: to je vključevalo ves postopek izdaje knjige - od ideje do tiskovne konference ob izidu.
ŠTIRJE DOKTORATI
Najbolj ponosen pa je na poroko z Mojco in štiri rojstva. Rebeka (1999), Luka (2004), Jona (2008) in Marko (2012). Trije fantje in ena punca, naj pojasnimo za tiste, ki ne berejo Svetega pisma in mislijo, da je Jona žensko ime :-). Vsak otrok pomeni veliko več dela kot bi ga potreboval za izdelavo magisterija, zato je podiplomski študij tik pred koncem opustil. Za soprogo pa vsak otrok pomeni toliko kot en doktorat... Torej, ddddr. Mojca Strmšek Mamić.
S pomočjo oderuškega kredita za mlade družine in dobrotnika iz Dupelj, ki jima je posodil denar, sta si z ženo kupila hišo v Manžanu. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi in bil član upravnega odbora Slovenskega rodoslovnega društva. Agencijo jo nato prevzela Mojca, univerzitetna diplomirana ekonomistka: ADAM - rodoslovno raziskovanje.
LUKSEMBURG IN BRUSELJ

Leta 2002 so se preselili v Luksemburg, kamor ga je povabil Urad za uradne objave EU. Tu je kot uslužbenec Evropske komisije opravljal delo korektorja za slovenščino v oddelku za sekundarno zakonodajo – v praksi pomeni, da je kot eden od 150 uradnikov iz držav pristopnic bral in popravljal napake v Uradnem listu EU. Mojca je pol leta, do poroda, bila zaposlena na podobnem delovnem mestu na Prevajalskem centru EU, Rebeka pa je hodila v evropsko šolo.
Zgodaj poleti 2004 je dobil ponudbo za službo v Bruslju, jeseni pa še od Primorskih novic. V Bruslju je nato delal kot novinar na generalnem direktoratu za pravosodje. Na informacijskem oddelku je pripravljal gradivo za spletne strani v angleščini in tiskovna poročila s področja pravosodja.
NAZAJ H MURJI
Ker denar v družini Mamić ni glavni dejavnik, ni pristal na podaljšanje pogodbe Evropske komisije, ampak je sprejel ponudbo novega dnevnika Primorske novice. Kot novinar in redakotr je spremljal naslednja področja: mednarodna politika, notranja politika, kultura, turizem, lokalno dopisništvo.
Državni zbor RS ga je izvolil za člana Programskega sveta RTV Slovenija (2005). Postal je zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja (2006). Leta 2007 je bil imenovan za člana sveta javnega zavoda Muzej novejše zgodovine v Ljubljani. Je dolgoletni član Tiskovnega društva Ognjišče, lastnika istoimenskih radija, založbe in revije. Večkrat je javno pozval k ustanovitvi novinarksega društva, ki bi ne bilo ideološko obremenjeno. To se je potem zgodilo: novinarski kolegi, ki se ne strinjajo s političnim aktivizmom Društva novinarjev Slovenije, so ustanovili Združenje novinarjev in publicistov (ZNP).
Na javnem razpisu je bil s strani Evropske komisije izbran za nacionalnega poročevalca Eurobarometra za Slovenijo. Dvakrat letno je na podlagi velike baze podatkov pripravljal analizo teh podatkov z grafi na približno 50 straneh. Ko je postal odgovorni urednik Primorskih novic, pa je moral sodelovanje, vključno z dobrim zaslužkom, zaradi obveznosti odpovedati.
UREDNIK, KI JE DVIGNIL NAKLADO  
15. julija 2006 je po predhodni podpori večine novinarskega kolektiva postal odgovorni urednik četrtega slovenskega dnevnika. Že pet mesecev kasneje pa ga je direktor po ukazu lokalne politike iz nekrivdnih razlogov odstavil. 
V tem času je Mamić z isto ekipo za desetino povečal obseg Primorskih novic, za desetino učinkovitost novinarjev in za 2% zvišal prodajo. Kljub beli stavki - število bolniških odsotnosti se je povečala za 100%.
Tega ni doslej ponovil noben urednik. Noben urednik še ni imel polletnega trenda rasti prodaje. Tudi na drugih dnevnikih ne. Danes pa so vsi časniki na robu propada, s prepolovljenimi nakladami. "Važno je, da odhajaš s čistjo vestjo,"je odstavitev komentiral kolega iz neke druge novinarske hiše. Ankete med bralci pa so ga uvrščale med najbolj prepoznavne novinarje dnevnika. Večkrat je kako novico objavil prvi v državi, a kljub temu za to s strani urednikov ni bil nikoli pohvaljen, kaj šele nagrajen.

Ker je družbeno bitje, zoon politikon, mu nekateri očitajo politično opredeljenost. Ni član nobene stranke, svetovnonazorsko pa mu je najbližji Janez Evangelist Krek in njegova krščansko-socialna usmeritev. Na volitvah voli vedno tisto stranko ali politika, ki po njegovem mnenju največ naredi za delavca.
SAMOSTOJNOST
Po sedmih letih na Primorskih novicah se je odločil za samostojno pot podjetnika. Večkrat je doživel javna blatenja, cenzuro in mobing, čemur se je sam pri sebi vedno režal. Celo zveza borcev je na občnem zboru razpravljala o njegovih člankih. A se je počasi vsega naveličal. Novinarstvo je skorajda obesil na klin in začel izdelovati družinska drevesa. Kot samostojni novinar pa dopisuje v različne medije, največ za portal PlanetSiol.net. Za medijsko osveščanje slovenske družbe je prejel Meškovo priznanje (2012). Leta 2014 je izšla knjiga z njegovimi kolumnami Protestantino.
Aprila 2013 je bil na tajnem glasovanju brez glasu proti izvoljen za tretjega predsednika Združenja novinarjev in publicistov. 

Uporabna znanja in veščine

Jeziki
Materni jezik je slovenščina, vipavsko narečje. Od malega komunicira tudi v hrvaščini. Italijansko se je naučil v gimnaziji, angleško pa v vsem obdobju šolanja (certifikat Evropskega parlamenta za opravljeno šesto stopnjo od sedmih). Srbščino zna zaradi stikov (ve, kakšna je razlika s hrvaščino :-), le cirilico bere počasneje. Francosko in špansko je opravljal začetni tečaj, kar pomeni zaenkrat le pasivno znanje.
Multikulturno okolje
Oče Hrvat, mati Slovenka. Potovanja po vsem svetu. Veliko znancev in prijateljev v tujini. Udeležba na mednarodnih konferencah in kongresih. Delo turističnega vodnika v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Delo za Evropsko komisijo v Luksemburgu in Bruslju.
Organizacijske veščine
Vodenje ekipe 25  in 60 ljudi. Organizacija sestankov, predavanj, tiskovnih konferenc. Pogajanja za ceno in kakovost izdelkov doma in v tujini. Vodil tiskovno središče.

Strokovna bibliografija
Anton Laščak beg – življenjepis kraljevega arhitekta, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 56, str. 71-84, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana 2008 (ISSN 0023-4923, COBISS.SI-ID 8221696)
Zgodovinske, socialne in politične razmere v slovenski Istri 1913-1945, prispevek na simpoziju, objava v zborniku Življenje in delo Alojza Kocjančiča, Koper 2004, Univerza na Primorskem, ZRS (ISBN 961-6033-46-8, COBISS.SI-ID 748243)
Krščanstvo – 2000 let, slovenska dopolnila v zgodovinskem atlasu, Koper 1999, založba Ognjišče (ISBN 961-6308-06-8, COBISS.SI-ID 99588608)
Enciklopedija Slovenije, Dodatek A-Ž, geslo Anton Laščak, Ljubljana 2002, Mladinska knjiga (ISBN 86-11-14288-8, COBISS.SI-ID 17411)
Rodoslovje in grafologija, Anton Laščak beg, članek v zgodovinskem rodoslovnem časopisu Drevesa, Ljubljana 2004 (ISSN 1318-6221, COBISS.SI-ID 128688896
Razmah genealogije na Slovenskem, članek, Annales, Series historia et sociologia, Koper 2001 (ISSN 1408-5348, COBISS.SI-ID 454099
MAMIĆEV ROD
Moj oče, Ivan Mamić, je rojen v dalmatinski vasi Lokvićići, kamor je prvi Mamić prišel v začetku osemnajstega stoletja. Ante Dogan - Mamić se je s svojimi petimi otroki naselil na ozemlju, ki je po vojni turškega cesarstva z Beneško republiko pripadlo slednji. Med družinami obmejnega področja, ki so po miru hoteli živeti na ozemlju krščanske Serenissime, je bil tudi Ante, o čemer priča popis prebivalstva iz 1725, ki ga hrani arhiv v Zadru (glej desno fotografijo).
Ante je imel sina Stipana, Stipan Marka, Marko Marijana, Marijan Anteja, Ante Petra, Petar Ljuba, Ljubo Ivana in Ivan Tina. Tino je torej deveta, njegovi otroci pa deseta generacija.
Rod je povezan s Primorsko že skoraj stoletje. Praded Petar Mamić se je boril na Soški fronti (in v vojni umrl), ded Ljubo Mamić pa je bil v partizanski vojski, ki je zasedla Trst. Oče Ivan se je kot gradbeni tehnik iz Dalmacije na Vipavsko priselil leta 1967, ko je dobil vabilo ajdovskega gradbenega podjetja Primorje. Oče se je po uvedbi demokracije veliko ukvarjal s politiko (občinski svetnik, leta 2000 izvoljen za poslanca v nacionalnem parlamentu). S politiko pa se je bil ukvarjal tudi prapraded Ante (bil je poslanec za Imotsko krajino v času Avstro-ogrske monarhije).
BRATINOV ROD
Mama Neža Bratina, poročena Mamić, je rojena v Stomažu pod Čavnom. Tam ji je tekla zibelka tudi njenim prednikom, ki jih v matičnih knjigah najdemo do leta 1615.
Priimek Bratina pa je bil prvič omenjen že kot žensko ime romarice, ki se je pred več kot tisoč leti podpisala na znamenitem Štivanskem rokopisu. To je drugi najstarejši rokopis v slovenščini.
Poleg Bratine predniki nosijo tudi priimke Batagelj, Černigoj in Čermelj.
Zelo zanimiva osebnost iz tega rodu je bil nono Adolf Bratina. Med vojno je rešil življenje pisatelju (partizanu) Francetu Bevku, nato pa bil  interniran v delovno taborišče na Bavarsko. Po vojni je na črno šel čez mejo in se udeležil pogreba papeža v Rimu, zato so ga zaprli v koprski zapor.
Na fotki je zapisnik poroke pra-pra-pra-pra-pra-dedaJakoba Bratine iz Stomaža, ki je 7. februarja 1774 v Kamnjah vzel Ano Rustja.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…