Mwoja besejda

V današnji težkih časih se radi oziramo v zgodovino in slavne zglede slavnih historičnih junakov. Prvi junak, na katerega pomisli slehernik, je skoraj gotovo Martin Krpan . Mišičnjak, robatež, nabritež in upornik, ki je Evropo rešil mohamedanske strahovlade. Njegov lik je lepo in nesmrtno upodobil ekspresionist Tone Kralj . Ja, to je tisti slikar, ki na Kranjskem zaradi naprednosti ni prodrl in je "emigriral" na Primorsko, ki je bila takrat pod italijansko okupacijo. Danes velja za primorskega narodnega junaka, ki si je še v času fašizma po cerkvah upodabljal hudiča in Kristusove mučitelje z obrazi Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja . Kraljeva podoba Krpana, ki je postala že arhetip, izraža jasen pogled, nekaj posmehljivosti in robatost zdrave kmečke pameti, ki jo dandanes na sončni strani Alp podnevi iščemo z lučjo. Kdo je torej med današnjimi dvemi milijoni prebivalcev naše dežele najbolj podoben Martinu Krpanu? Kateri Slovenec ali Slovenka? Odgovor ni preprost. Čepra...

Rana sodobne družinske vzgoje je razvajenost. Katera vzgoja je ustreznejša: bolj trda in stroga ali popustljivejša? Kako otroka vzgojiti v odgovorno osebnost in ga zavarovati pred vsemi zankami življenja? Na vsa taka in podobna vprašanja, ki si jih postavljajo starši, vzgojitelji, kateheti in sorodniki išče odgovore psiholog Bogdan Žorž. O tem govori njegova knjiga Razvajenost - rak sodobne vzgoje. Postavili smo mu nekaj vprašanj. Kaj pomeni razvajenost? Pod besedo razvajenost običajno razumemo prekomerno zahtevnost v materialnem pogledu, prekomerno izbirčnost v hrani, morda še neko lenobnost, neurejenost glede pospravljanja in podobno. Vendar je razvajenost že od nekdaj bila veliko širši pojem. O razvajenosti govorijo pravljice, pa tudi Sveto pismo. Pravljice govore o razvajencih dokaj posmehljivo. V večini so razvajenci v pravljicah orisani kot nekoliko omejeni, neiznajdljivi, nesamostojni ljudje, obenem pa svojeglavi, zahtevni, zamerljivi, ozki... V znani pravljici o Pepel...

Misijonarka FRANČIŠKA NOVAK Tajska je dežela nasprotij. Na eni strani izjemen gospodarski napredek, o katerem lahko pri nas le sanjamo, na drugi strani pa nepismena gorska plemena, kjer trgovci še vedno trgujejo z belim blagom. Uršulinke na Tajskem zato opravljajo dve nalogi. Vodijo zasebne šole in pripravljajo socialne programe za najbolj uboge. Pri nastanku zasebnega šolstva in pri pomoči revnim in izkoriščanim gorskim dekletom so imele (in imajo) zelo pomembno vlogo Slovenke. Kdaj ste začeli razmišljati o redovniškem poklicu? Moje življenje je bilo že od začetka zaznamovano s križem. Oče in mati sta bila delavskega stanu. Oče je kot mlad fant pomagal na kmetiji starejšemu bratu, župniku na Žalni na Dolenjskem. Komaj 40-letnega duhovnika je zadela kap, ki ga je vodila v prerano smrt. Tako je oče prišel na delo v Ljubljano skupaj s tremi neporočenimi sestrami, ki so tudi bile v službi pri bratu župniku. V Ljubljani se je oče seznanil z mamo, ki je tudi prišla na delo iz Dragočajne pr...

NA POT Za potovanje v Egipt smo se odločili predvsem zaradi bojazni pred islamskim fundamentalizmom, ki iz dneva v dan narašča. Zaradi tega bo skoraj gotovo čez par let to potovanje nemogoče izpeljati. Posebej velja to za od centra bolj odmaknjene predele po Nilu navzgor. Potovanje smo načrtovali za poletje, kar pomeni za Egipt pasjo vročino, a tudi nižje cene in manjšega števila turistov. Na pot smo šli z letalom iz Trsta, ker nam je to najbližje in najbolj poceni (padec lire). Letalska družba Alitalia ima za razliko od Adrie Airways študentske popuste. Tako smo leteli Trst-Rim-Kairo in točno čez mesec dni nazaj. Vozovnica je bila okrog 600 DEM, enomesečno potovanje pa nas je prišlo še 700 DEM po osebi. Za Egipt smo potrebovali vstopni vizum, ki smo ga dobili na Egiptovski ambasadi na Dunaju. Najbolj smo si pomagali (pred in med potovanjem) z vodnikom Lonely Planet - Egypt, kjer smo dobili podatke o najugodnejših cenah in storitvah. Na pot smo odšli: dve Mojci, Mateja, Bo...