Preskoči na glavno vsebino

Pod vrhom tisočletja (ocena)


Rebulov zadnji dnevnik Pod vrhom tisočletja (Mladika, Trst, 320 str., 25 evrov) je dragoceno pričevanje o zadnjih petih letih minulega tisočletja, kot jih je doživljal umetnik, mislec, kulturnik, kristjan, Primorec in soprog.
Še kakšno lastnost uglednega akademika Alojza Rebule bi našli in prepoznali med branjem utrinkov zadnjih let pred jubilejnim svetim letom 2000. Kako pomembno je bilo in kako napačno so ga nekateri razumeli, je pisatelj razkril že v romanu Maranatha (Celovec 1996), ki ga prav z nekaterimi razmišljanji iz dnevnika sedaj bolje razumemo.
Pravzaprav so prav njegovi dnevniki - kar osem jih je že uzrlo luč sveta, poleg teh, ki redno izhajajo v Zvonu - ključ do razumevanja ozadij njegovega plodnega literarnega ustvarjanja. Rebulovi romani namreč nimajo uvodov ali spremnih besed, zato bralci o resničnih imenih junakov lahko le ugibajo. Rebula pa tudi ne govori prav veliko o svojih delih; v svoji skromnosti se celo ponatisov otepa.
Nekaj drobcev o ustvarjanju pa najdemo tudi v knjigi. V dnevniku zaznavamo pisateljev verski čut, ki mu ga nekateri literarni kritiki v stari maniri povojnih let tako zamerijo in zaradi katerega ga tudi del javnosti in založnikov povsem ignorira. “Za Mladinsko knjigo ne obstajam,“ mimogrede omeni v dnevniku pisatelj, ki je dobil vrsto literarnih nagrad doma in v tujini. Tudi sicer Rebula jezika ne “špara “, čeprav se včasih izogne imenom. Njegova kritika sodobne slovenske družbe je ostra in neposredna, a argumentirana in nežaljiva. Prav zato bi bilo dobro, če bi Rebulo vzeli v roke tudi tisti kulturniki, ki niso prebrali še nobenega njegovega dela. Teh namreč v slovenski kulturni srenji sploh ni malo, kljub vrsti visokih priznanj in nagrad, ki jih je dvakratni akademik prejel.
Glavni “junaki“ dnevnika so poleg avtorja njegova soproga Zora Tavčar, njegovi sorodniki in osebni prijatelji, pa tudi nekateri pomembni politiki, kulturniki in javnosti dobro znane osebnosti. Pisatelj je v svojih zapisih jedrnat. Dogodkov velikokrat ne opisuje podrobno, ampak jih le omenja, včasih pomeni to tudi samo eno poved. Kdor ne pozna pisatelja in njegovega dela, pa tudi temeljnih (osnovnošolskih) pojmov iz krščanstva in slovenske zgodovine, bo dnevniku očital hermetičnost. Dnevnik bralcu prinaša dvoje, s čimer pa se ne more pohvaliti prav veliko tovrstne literature. Poleg  poznavanja pisateljevega pogleda na dnevno dogajanje je tu še žlahtnost slovenske besede. Izbran jezik, pripovedno bogat, je sicer stalnica vsega avtorjevega besednega ustvarjanja. Ki pa v poplavi nizkokakovostnega jezikovnega izražanja natisnjene slovenske besede sveti kot svetilnik v megli. Ali kot velika svečka na torti. Na Rebulovi jih je namreč pred kratkim gorelo kar 85. Tržaška Mladika je knjigo izdala prav v počastitev tega jubileja.

besedilo in fotografije (s predstavitve v Trstu, na njegovi desni Zora Tavčar, na levi Tatjana Rojc): TINO MAMIĆ

objavljeno v Primorskih novicah

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki go

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF). Tovariš Tit Turnšek, Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani. Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slov