Preskoči na glavno vsebino

Pod vrhom tisočletja (ocena)


Rebulov zadnji dnevnik Pod vrhom tisočletja (Mladika, Trst, 320 str., 25 evrov) je dragoceno pričevanje o zadnjih petih letih minulega tisočletja, kot jih je doživljal umetnik, mislec, kulturnik, kristjan, Primorec in soprog.
Še kakšno lastnost uglednega akademika Alojza Rebule bi našli in prepoznali med branjem utrinkov zadnjih let pred jubilejnim svetim letom 2000. Kako pomembno je bilo in kako napačno so ga nekateri razumeli, je pisatelj razkril že v romanu Maranatha (Celovec 1996), ki ga prav z nekaterimi razmišljanji iz dnevnika sedaj bolje razumemo.
Pravzaprav so prav njegovi dnevniki - kar osem jih je že uzrlo luč sveta, poleg teh, ki redno izhajajo v Zvonu - ključ do razumevanja ozadij njegovega plodnega literarnega ustvarjanja. Rebulovi romani namreč nimajo uvodov ali spremnih besed, zato bralci o resničnih imenih junakov lahko le ugibajo. Rebula pa tudi ne govori prav veliko o svojih delih; v svoji skromnosti se celo ponatisov otepa.
Nekaj drobcev o ustvarjanju pa najdemo tudi v knjigi. V dnevniku zaznavamo pisateljev verski čut, ki mu ga nekateri literarni kritiki v stari maniri povojnih let tako zamerijo in zaradi katerega ga tudi del javnosti in založnikov povsem ignorira. “Za Mladinsko knjigo ne obstajam,“ mimogrede omeni v dnevniku pisatelj, ki je dobil vrsto literarnih nagrad doma in v tujini. Tudi sicer Rebula jezika ne “špara “, čeprav se včasih izogne imenom. Njegova kritika sodobne slovenske družbe je ostra in neposredna, a argumentirana in nežaljiva. Prav zato bi bilo dobro, če bi Rebulo vzeli v roke tudi tisti kulturniki, ki niso prebrali še nobenega njegovega dela. Teh namreč v slovenski kulturni srenji sploh ni malo, kljub vrsti visokih priznanj in nagrad, ki jih je dvakratni akademik prejel.
Glavni “junaki“ dnevnika so poleg avtorja njegova soproga Zora Tavčar, njegovi sorodniki in osebni prijatelji, pa tudi nekateri pomembni politiki, kulturniki in javnosti dobro znane osebnosti. Pisatelj je v svojih zapisih jedrnat. Dogodkov velikokrat ne opisuje podrobno, ampak jih le omenja, včasih pomeni to tudi samo eno poved. Kdor ne pozna pisatelja in njegovega dela, pa tudi temeljnih (osnovnošolskih) pojmov iz krščanstva in slovenske zgodovine, bo dnevniku očital hermetičnost. Dnevnik bralcu prinaša dvoje, s čimer pa se ne more pohvaliti prav veliko tovrstne literature. Poleg  poznavanja pisateljevega pogleda na dnevno dogajanje je tu še žlahtnost slovenske besede. Izbran jezik, pripovedno bogat, je sicer stalnica vsega avtorjevega besednega ustvarjanja. Ki pa v poplavi nizkokakovostnega jezikovnega izražanja natisnjene slovenske besede sveti kot svetilnik v megli. Ali kot velika svečka na torti. Na Rebulovi jih je namreč pred kratkim gorelo kar 85. Tržaška Mladika je knjigo izdala prav v počastitev tega jubileja.

besedilo in fotografije (s predstavitve v Trstu, na njegovi desni Zora Tavčar, na levi Tatjana Rojc): TINO MAMIĆ

objavljeno v Primorskih novicah

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…