Preskoči na glavno vsebino

SSk, edina slovenska politična stranka v Italiji

Bolje je biti Slovenec kot Italijan

Kongres Slovenske skupnosti (SSk) ob 30 obletnici njene ustanovitve je bil nekaj posebnega. Tako kot je danes poseben tudi položaj slovenske manjšine, vpete med napredujočo asimilacijo in počasno pridobivanje političnih pravic.

Prvi dan kongresa je bil za širšo javnost. Na tržaški pomorski postaji se je zbralo veliko uglednih gostov na čelu s slovenskima ministroma Dimitrijem Ruplom in Andrejem Bručanom ter predsednikom Furlanije Julijske krajine Riccardom Illyjem. Kljub vljudnostnemu značaju govorov uglednih gostov se je na kongresu razvnela polemika, ki jo je sprožil novi in stari tajnik SSk Damijan Terpin z izjavo: Vsedržavni tajnik Levih demokratov Piero Fassino si je že dvakrat upal ožigosati Slovence kot genocidni narod.” Prvak SSk je o stranki Levih demokratov dejal, da je za sodelovanje najprej potrebno medsebojno priznanje, ki pomeni tudi volilni zakon, ki bi omogočil preživetje. Fassinu v bran se je po nasvetu sodelavca postavil Illy, češ da je kritika “popolnoma neosnovana in neupravičena”.
Pod kožo so črni
Razprava se je v nedeljo nadaljevala na Opčinah, kjer zunanjih gostov ni bilo več. Neki razpravljalec pa je omenil znan dovtip o italijanskih levičarjih, ki so na površju rdeči, pod površjem pa črno-črni. Drugi je omenil, da “Biti Slovenec pomeni večjo možnost” zaradi dvojezičnosti in večkulturnosti, kar postaja vrednota in prednost. Novi in stari predsednik SSk Drago Štoka je predlagal, da stranka v svojem imenu opusti italijanski prevod, ki ji je bil pred leti vsiljen. Predsednik omenja druge manjšinske stranke v EU, ki imajo imena v svojih jezikih, tudi če ti niso med uradnimi jeziki. Delegati so zato sprejeli odločitev o začetku uradnega postopka za spremembo imena. Štoka verjame, da je prišel čas za združitev vseh Slovencev v Italiji v eno samo narodnoobrambno stranko. Resolucija kongresa poziva slovensko vlado, naj podpira samostojno politično nastopanje manjšine. Posebej jih moti utapljanje slovenskih politikov v velikih italijanskih strankah. “Pet slovenskih deželnih svetovalcev bi lahko predstavljalo pomemben lobi za manjšino, vendar pa se zaradi dejstva, da pripadajo štirim različnim strankam, njihove politične iniciative pogostokrat celo medsebojno blokirajo,” pravi Terpin.
Ozadje in politične razmere
Edina politična stranka Slovencev v Italiji je tudi najstarejša slovenska demokratična politična stranka. Nastala je kot politična sila katoliškega tabora v zamejstvu, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti ignorirale in zavirale. Beograd in Ljubljana sta finančno podpirala samo Slovence v tujini, ki so bili organizirani v “naših” organizacijah. “Videl sem, kako so jim denar nosili v plastičnih vrečkah,” nam je dejal zamejec, ki je hotel ostati neimenovan. Med takrat “nepravilno orientiranimi” zamejci je še danes nekaj grenkobe zaradi časov pred 15 leti. Na “oni” strani pa so še vedno posamezniki, ki preko meje ne vidijo demokratične Slovenije, ampak Titovo Jugoslavijo.
Poznavalci ocenjujejo, da približno dve tretjini zamejcev združuje levosredinska Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), eno tretjino pa (desno)sredinski Svet slovenskih organizacij (SSO). Pri svetovnonazorskih opredelitvah je potrebna pazljivost. V Italiji namreč desnica pomeni fašiste in Berlusconija, krščanska demokracija pa velja za sredinsko.
Ljudje okrog SSO najbolj podpirajo SSk, tabor okrog SKGZ pa raje podpira leve in levosredinske italijanske politične stranke. SSk je pred tremi desetletji nastala kot “nekomunistična”, zadnjih 15 let pa je odprta za vse. Kljub temu se vanjo vključujejo le redki posamezniki iz levosredinskega tabora. “Pa še ti imajo potem zaradi tega probleme v svojih organizacijah,” vedo povedati v SSk. Pred tedni smo uglednega zamejca, kritika SSk, vprašali: “Zakaj pa se vi, ki predstavljate veliko večino med zamejci, ne vključite v SSk in po demokratični poti prevzamete oblast v stranki?” Njegov odgovor je bil, da je to nemogoče, ker da tega ne bi dopustili.
Prihodnost
SSk je zadovoljna s politiko nove slovenske vlade, ki ima več posluha za Slovence po svetu. Terpin omenja ustanovitev urada za Slovence po svetu. Vlado, ki lahko pritisne na Italijo, vidi tudi kot ključ do uveljavitve zaščitnega zakona. V zamejstvu je bilo v zadnjih letih precej premikov, ki so presegli svetovnonazorsko bipolarnost manjšine. Naj omenimo samo dva: lastniško preoblikovanje Primorskega dnevnika in stalna koordinacija predsednikov SKGZ in SSO. Na drugi strani pa so nove nevarnosti. Novo delitev, ki bi razdelila manjšino še na tretji, bolj desni del, si želijo nekateri berlusconijevci. Še večja nevarnost pa je asimilacija, ki terja nove in nove žrtve.
Najboljša pot je le ena - združitev moči. Predsednika SSO in SKGZ sta že pokazala, kako to gre. Če bo to v razširjeni SSk ali v neki novi obliki politične organizacije, pa niti ni več pomembno.TINO MAMIĆ
Objavljeno v Primorskih novicah 3. junija 2005

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…