Preskoči na glavno vsebino

Metalurg+umetnik=duhovnik (Tomaž Mikuš)

Pot Tomaža Mikuša (36) do duhovništva je bila zapletena. Pred koncem študija metalurgije se je odločil za duhovniški poklic, vstopil v bogoslovje in začel študirati še teologijo. Sredi študija je “prestopil” v red jezuitov, ki imajo daljšo pripravo na duhovniški poklic. V Padovi je bil bolj kot nad študijem filozofije navdušen nad umetnostjo in duhovnimi plesi. Po treh letih teologije v Dublinu se je vrnil v Slovenijo, kjer bo, do naslednjega odhoda, delal v Mladinskem informacijskem centru MIC v Ljubljani.
Doma ste v precej oddaljenem kraju.
“Doma sem v majhni gorski vasici na robu planote med Idrijo in Žirmi, kjer se gruča kakšnih desetih hiš stiska okrog hribčka s cerkvico sv. Marije Magdalene. Prvotno se je vas imenovala Gora sv. Magdalene, sedaj pa nosi ime Gore. Vedno se rad vračam na našo domačijo v zavetju gozda, kakih 200 metrov proč od vasi. Otroštvo sem preživel v družbi starejše sestre Cvetke in mlajšega brata Pavleta. To pravim, ker v vasi nisem imel veliko vrstnikov in ker starši niso bili navdušeni nad mojim potepanjem po vasi. Potepal pa sem se v domišljiji ob branju knjig.”
Ste se takrat navdušili nad duhovniškim poklicem?
“Ne vem, ker sem vero vmes izgubil. Postopoma. Moje oddaljevanje od Cerkve se je začelo, ko me je župnik napodil iz ministranske službe: ker sem težko stal vso mašo, sem se z eno ramo naslanjal na oltar. Od takrat sem podpiral podboje cerkvenih vrat, neodločen ali bi bil noter ali zunaj. Preteklo je deset let in z branjem verskega tiska sem prišel do osebnega odnosa z Bogom. Med življenjsko krizo pri študiju na univerzi mi je bil v veliko pomoč Simon Gregorčič. Njegova pesem Življenje ni praznik je bila dolgo moja molitev.”
Niste le metalurg, filozof, teolog in duhovnik, ampak tudi umetnik?
“Ob tej besedi se počutim v zadregi. Nekaj malega sem ustvarjal v arhitekturi in oblikovanju - nekaj zasnov za notranjo ureditev bogoslužnih prostorov. Uresničil sem tri zamisli za bogoslužno posodje. Sicer pa je moje ustvarjanje povezano s konkretno potrebo apostolata, grafično oblikovanje, denimo, ali izdelava jaslic.”
Kje vidite izziv v duhovništvu?
“Izziv v prvih letih po posvečenju je zgraditi lastno identiteto duhovnika. Drugi izziv pa je postati duhovnik za današnji čas. Kako posredovati vero mladim, če jim ne prisluhnemo, ne razumemo njihove kulture in ne govorimo v jeziku, ki ga razumejo? Izziv je tudi ustvarjati mostove med različnimi generacijami in kulturami.”
Kaj najbolj potrebuje današnji človek? Ali mu lahko to da Cerkev?
“Skupnost, v kateri posameznik doživi sprejetost in podporo ter najde smisel življenja in življenjsko poslanstvo. Težava nastane, ker pogosto ravno to manjka v življenju katoliških skupnosti. Sam sem to našel v Združenju katoliških študentov, sedaj pa to doživljam pri jezuitih. Spominjam se, da se mnogokrat nisem počutil sprejetega pri maši v nekaterih župnijah. Zdi se ti, da je nekaterim popolnoma vseeno ali si tam ali ne in je maša le del osebne pobožnosti, enodimenzionalen odnos med posameznikom in Bogom. Mislim, da je Cerkev danes pred izzivom, da najprej sama postane močnejša skupnost.”
TINO MAMIĆ
Objavljeno v dnevniku Primorske novice 9. julija 2005

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji