Preskoči na glavno vsebino

Metalurg+umetnik=duhovnik (Tomaž Mikuš)

Pot Tomaža Mikuša (36) do duhovništva je bila zapletena. Pred koncem študija metalurgije se je odločil za duhovniški poklic, vstopil v bogoslovje in začel študirati še teologijo. Sredi študija je “prestopil” v red jezuitov, ki imajo daljšo pripravo na duhovniški poklic. V Padovi je bil bolj kot nad študijem filozofije navdušen nad umetnostjo in duhovnimi plesi. Po treh letih teologije v Dublinu se je vrnil v Slovenijo, kjer bo, do naslednjega odhoda, delal v Mladinskem informacijskem centru MIC v Ljubljani.
Doma ste v precej oddaljenem kraju.
“Doma sem v majhni gorski vasici na robu planote med Idrijo in Žirmi, kjer se gruča kakšnih desetih hiš stiska okrog hribčka s cerkvico sv. Marije Magdalene. Prvotno se je vas imenovala Gora sv. Magdalene, sedaj pa nosi ime Gore. Vedno se rad vračam na našo domačijo v zavetju gozda, kakih 200 metrov proč od vasi. Otroštvo sem preživel v družbi starejše sestre Cvetke in mlajšega brata Pavleta. To pravim, ker v vasi nisem imel veliko vrstnikov in ker starši niso bili navdušeni nad mojim potepanjem po vasi. Potepal pa sem se v domišljiji ob branju knjig.”
Ste se takrat navdušili nad duhovniškim poklicem?
“Ne vem, ker sem vero vmes izgubil. Postopoma. Moje oddaljevanje od Cerkve se je začelo, ko me je župnik napodil iz ministranske službe: ker sem težko stal vso mašo, sem se z eno ramo naslanjal na oltar. Od takrat sem podpiral podboje cerkvenih vrat, neodločen ali bi bil noter ali zunaj. Preteklo je deset let in z branjem verskega tiska sem prišel do osebnega odnosa z Bogom. Med življenjsko krizo pri študiju na univerzi mi je bil v veliko pomoč Simon Gregorčič. Njegova pesem Življenje ni praznik je bila dolgo moja molitev.”
Niste le metalurg, filozof, teolog in duhovnik, ampak tudi umetnik?
“Ob tej besedi se počutim v zadregi. Nekaj malega sem ustvarjal v arhitekturi in oblikovanju - nekaj zasnov za notranjo ureditev bogoslužnih prostorov. Uresničil sem tri zamisli za bogoslužno posodje. Sicer pa je moje ustvarjanje povezano s konkretno potrebo apostolata, grafično oblikovanje, denimo, ali izdelava jaslic.”
Kje vidite izziv v duhovništvu?
“Izziv v prvih letih po posvečenju je zgraditi lastno identiteto duhovnika. Drugi izziv pa je postati duhovnik za današnji čas. Kako posredovati vero mladim, če jim ne prisluhnemo, ne razumemo njihove kulture in ne govorimo v jeziku, ki ga razumejo? Izziv je tudi ustvarjati mostove med različnimi generacijami in kulturami.”
Kaj najbolj potrebuje današnji človek? Ali mu lahko to da Cerkev?
“Skupnost, v kateri posameznik doživi sprejetost in podporo ter najde smisel življenja in življenjsko poslanstvo. Težava nastane, ker pogosto ravno to manjka v življenju katoliških skupnosti. Sam sem to našel v Združenju katoliških študentov, sedaj pa to doživljam pri jezuitih. Spominjam se, da se mnogokrat nisem počutil sprejetega pri maši v nekaterih župnijah. Zdi se ti, da je nekaterim popolnoma vseeno ali si tam ali ne in je maša le del osebne pobožnosti, enodimenzionalen odnos med posameznikom in Bogom. Mislim, da je Cerkev danes pred izzivom, da najprej sama postane močnejša skupnost.”
TINO MAMIĆ
Objavljeno v dnevniku Primorske novice 9. julija 2005

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…