Arheološki zakladi Narodnega muzeja

Narodni muzej v Ljubljani hrani med svojimi umetniškimi in zgodovinskimi zakladi veliko predmetov iz vse Slovenije. Tudi “primorsko” neandertalčevo piščal, ki so jo našli leta 1995 v jami Divje babe nad reko Idrijco.

V muzealstvu in arheologiji od nekdaj velja pravilo močnejšega. Nacionalni muzeji imajo povsod privilegij, da hranijo najlepše najdbe in muzejske primerke iz vse države. Zaradi sprememb državnih meja je zato marsikaj iz Slovenije ostalo na Dunaju. Nič čudnega, če so vse glasnejši tisti, ki zahtevajo, da se umetnine vrnejo domov: posebej so glasni, denimo, v Egiptu in Grčiji, od koder so v svetovne prestolnice romali vagoni in vagoni najlepših starin.

Slovenski nacionalni muzej

V Sloveniji imamo - tako kot v drugih državah - svoj nacionalni muzej v prestolnici. Imenuje se narodni muzej, čeprav bi bilo ustreznejše poimenovanje nacionalni, saj hrani najdbe iz ozemlja vse države, ne le predmete, ki so povezani s slovenskim narodom. Knjiga Stopinje v preteklost, ki jo je nedavno izdal Narodni muzej, predstavlja najdragocenejše zaklade iz njegovih arheoloških zbirk.

Nekdanji Kranjski deželni muzej (tako se je imenoval do leta 1918) je bil žrtev neurejene zakonodaje pred prvo svetovno vojno, ko so številni samouki starinokopi najdbe nosili v Gradec, Trst in na Dunaj. Tako smo, denimo, izgubili dragoceno zbirko več kot 20.000 dragotin železnodobnih najdbišč. Na dražbi sta jo kupila muzeja v britanskem Oxfordu in ameriškem Cambridgeu.

"Slovenci kraljevskih kron nimamo, saj tudi svojih vladarskih
 dinastij v zgodovini nismo imeli. kateri so torej pravi zakladi
slovenstva? Situla iz Vač, knežji kamen s Krnskega gradu na
Koroškem, Brižinski spomeniki ali morda Prešernove Poezije.
Ali pa vendarle slovenski jezik, kultura, narodna samobitnost
 in samostojna država?"
(odlomek iz knjige Stopinje v preteklost)

Ljubljanski muzej pa je na drugi strani dobil tudi nekaj dragocenosti od drugod. Verjetno najbolj zanimiva je egipčanska zbirka, ki je nastala, ko je leta 1846 Vipavec Anton plemeniti Lavrin v Ljubljano poslal mumijo svečenika Isahte. Takratni avstrijski konzul v Aleksandriji, ki je poslal dva sarkofaga tudi v Vipavo in sfingo za grad Miramar, je tako Sloveniji podaril edino egipčansko mumijo, pred kratkim na novo predstavljeno javnosti.

Šele po drugi vojni je nastopil čas, ko se slovenske arheološke najdbe niso več selile v tujino.

Piščal jamskega človeka

Neandertalec je prvi človek, za katerega imamo dokaze, da je živel na sončni strani Alp. Doslej najlepši najdišči iz tega obdobja sta Betnalov spodmol pri Postojni in Divje babe na Cerkljanskem. V slednji so se naši jamski predhodniki naselili v času med 120 in 40 tisočletji pred sedanjostjo. Na podlagi najdenih koščkov oglja, živalskih kosti in zob je “cerkljanski” neandertalec ustvaril piščal iz stegnenice mladega jamskega medveda. “Praprimorec” je v dobro obrano medvedjo kost najprej s koničastim kamnom izklesal vdolbinico in jo nato prebil s koščenim prebijačem. Najstarejše glasbilo na svetu šteje najmanj 55.000 let, kar 20.000 let več od drugih najstarejših piščali.

Zelo zanimive najdbe hrani Narodni muzej tudi iz rimske dobe. V pol tisočletja so namreč Rimljani na naših tleh ustvarili ogromno.

Ob osvajanju vzhodnih Alp so se spopadali s staroselci Karni. Eno od gradišč, ki so ga osvajalci z juga oblegali, je bil tudi Grad pri Reki na grebenu, okoli katerega je reka Idrijca morala narediti ovinek.

Na dobro raziskanem Gradu so arheologi našli veliko katapultnih izstrelkov, železnih konic kopij, puščic in svinčenih izstrelkov. V okolici pa so izkopali tudi nekdanjo obutev napadalcev: žebljičke podplatov in zaponke oblačil. Ostanke so našli v krogu 20 hektarov okoli Gradu. Obleganje pa je bilo del skupne akcije, saj so hkrati napadli tudi Gradišče pri Cerknem.

TINO MAMIĆ