Preskoči na glavno vsebino

Ko v pekel pride bojevnik upanja

Pedro Opeka, slovenski misijonar, ki so ga odlikovali papež, francoski predsednik in monaški knez
Pedro Opeka, Slovenec, ki se je rodil v Argentini, študiral v Ljubljani in se zaposlil na Madagaskarju, je pred dnevi obiskal v Evropo. V Rimu in Ljubljani je dobil dve visoki odličji, potem pa se še pred božičem vrnil k svojim bratom, kot imenuje smetiščarje in reveže na afriškem otoku v Indijskem oceanu.

Bojevnik upanja, kot imenujejo Pedra Pabla Opeko (60), je za brezdomce na smetiščih začel graditi nov svet. Dobesedno, saj ga je oče naučil, kako živeti od dela svojih rok. Z zidarskim znanjem je začel graditi šole, ambulante in hiše za revne Malgaše, ki so živeli na smetiščih v predmestju otoške prestolnice.
Po osemnajstih letih se nekdanji brezdomci samozavestno sprehajajo po lepih in urejenih mestih, ki so jih zgradili s trdim delom. Četrt milijona ljudi se je že obrnilo na slovenskega misijonarja, ki je po vsej državi postavil kar 72 osnovnih šol.
Od pekla do pekla
Sveti Pedro, kot ga lahko v skladu s krščanskim pojmovanjem svetosti mirno imenujemo, se je že kot duhovniški kandidat odločil, da bo pomagal najrevnejšim. Kar nekaj let je potreboval, da je našel, kar je iskal: pekel. V njem pa otroke in brezdomce, ki so umirali od lakote na smetiščih. Nedohranjene in umazane je imenoval rože. “Bili so kot angelčki,” je povedal.
“Vrnil sem se v pekel,” je povedal v nedeljo na evropskem večeru poslanca Alojza Peterleta. Njegov oče je bil namreč skupaj z drugimi domobranci poslan v koncentracijsko taborišče v Teharjah, od koder so Titovi partizani v okoliške gozdove za vedno odpeljali več tisoč vojaških ujetnikov in civilistov. Pet tisoč jih je umrlo v Hrastniku, v rudniških rovih, je povedal Opeka: Edini, ki se je rešil tega pekla, je bil moj oče.“
Neusojeni nogometaš
Čeprav je zelo dobro igral nogomet in je želel postati nogometaš, žogo zdaj brca le z otroki. Lahko bi mu rekli oče tisočerih otrok. Trenutno jih v njegove šole hodi skoraj deset tisoč.
Beseda o njem se je razširila po vsem svetu. V goste so ga povabili že v francosko predsedniško palačo na Elizejskih poljanah, knežji dvorec v Monaku in na papežev dvor v Vatikanu. Prejel je vrsto priznanj: z najvišjim ga je odlikoval francoski predsednik, iz papeževih rok je prejel odličje sv. Mateja za solidarnost in razvoj, prejšnji teden pa je prejel še najvišje priznanje Slovenske škofovske konference. Od slovenske države ni dobil še ničesar.
Sicer mu ni za odličja, saj bi bila na preprostih oblačilih, ki jih nosi, precej nenavadna. “Vsako priznanje me prisili, da se borim naprej. Za uboge, za pravičnost in enakopravnost vseh,” ostaja skromen. Nagrade sprejme v imenu vseh revežev, “ki se borijo za svoje dostojanstvo, ter v imenu drugih misijonarjev, ki niso tako poznani”. A vendar medijske pozornosti ne zavrača, saj lahko na ta način spodbuja ljudi za pravičnejši in solidarnejši svet. Tega lahko gradijo tudi novinarji, pravi: “Vi ste kot trn za politike, ki morajo obljubljati. Opominjate jih, da so prišli na oblast, da služijo vsakemu državljanu.”
Pomoč Evrope
Pri njegovem delu mu Evropa precej pomaga. Noben revizor, ki pride pogledat, kaj je zgradil s pomočjo javnega denarja, se ne more načuditi, kako učinkovito je bil denar porabljen. Največ pomoči pride iz Francije, Španije in Italije. Več sto hiš so financirali koroški Slovenci.
Tudi Slovenija pomaga pri gradnji Slovenske vasi na Madagaskarju. Za vas so lani prispevale tudi Primorske novice. Pater Opeka se je zahvalil z dolgim pismom: “Vaš dar bo uporabljen za brezdomce, ki jih vsak dan sprejemamo v našem Centru Akamasoi. Vaš dar bo šel tudi za otroke brez očeta, kjer mati ne more poskrbeti zanje. Vaš denar bomo porabili za več sto starčkov, ki nimajo nobenega vira za preživetje. Vedite, da ste z vašim darom razveselili veliko ljudi. Zato se vam zahvaljujem prav iz vsega srca.”
V Evropi so ustanovili že več društev prijateljev patra Opeke, ki zbirajo denar tudi s pomočjo spletnih predstavitev. Mirno lahko rečemo, da je pomoč Opekovim projektom najboljša možna investicija v dobrodelne namene. Katera dobrodelna organizacija namreč še lahko jamči, da s štirimi tisočaki evrov zgradi celo hišo za brezdomsko družino?
TINO MAMIĆ

objavljeno v dnevniku Primorske novice 20. Xbra 2011
ob fotografijah:
Prijatelje Pedra Opeke najdemo v številnih državah. V Sloveniji denar zanj zbira Misijonska pisarna v Ljubljani.

Pedro Opeka tekoče govori malgaščino, zaradi svojega smisla za humor pa je zelo priljubljen med otroki

Eno od malgaških smetišč

Opeka je ustanovil kamnolom, v katerem delajo stari in mladi, moški in ženske

Namesto kolibe na smetišču: hiša, zgrajena s 4000 evri

V francoskem turističnem vodniku po Madagaskarju turistom priporočajo, naj si ogledajo triurno nedeljsko mašo, ki jo obišče 6000 ljudi
++++++++++++++++++++++++++++
OBROK RIŽA NA DAN - VSAK DANzbiranje denarja za Pedra Opeko, slovenska akcija Misijonske pisarne 
št. računa: SI56 0201 4005 1368 933
IBAN: LJBASI2X, koda namena: CHAR
Dar za Pedra Opeko, sklic 279636
dar za akcijo "Obrok riža na dan", sklic 279012.
Lahko pa tudi kliknete na spodnjo povezavo in vam iz Misijonske pisarne pošljejo položnico.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…