Preskoči na glavno vsebino

Veliki literat in pika

TRST: Poklon italijanskega Trsta pisatelju Alojzu Rebuli
Italija, ki je pred kratkim odkrila Borisa Pahorja, še vedno le počasi spoznava drugega velikega tržaškega pisatelja, Alojza Rebulo. Predstavitev knjige o Rebuli v italijanski knjigarni sredi Trsta je zato nedvomno pomemben dogodek.
Sredin večer s pisateljem Alojzom Rebulo (85) v knjigarni Minerva, dve ulici stran od osrednjega tržaškega trga, je bil namenjen italijanski predstavitvi dvojezične knjige Biografija v slikah, ki jo je uredila tržaška fotografinja Alice Zen.
Zajetna monografija zamejske založbe Mladika je bila slovenski javnosti predstavljena konec oktobra in bila deležna pozornosti tudi na naslovnici tržaškega dnevnika Il Piccolo. Rebulo je urednik kulturnih strani dnevnika Alessandro Mezzena Lona imenoval “veliki glas slovenske književnosti”, kar je ponovil tudi v sredo, ko ga je v živo srečal prvič: “Rebula ni le velik slovenski literat. Rebula je veliki literat. Pika.”
Knjiga je nastajala kakih sedem let, je povedala avtorica, ki je podobno delo pred časom posvetila Borisu Pahorju. Nešteto ur je preživela v pogovorih s pisateljevo družino, sorodniki in prijatelji in s fotografskim očesom budno iskala in izbirala dokumentarne fotografije. “V začetku je Rebula zelo nasprotoval temu mojemu načrtu, želel je živeti v miru s svojimi tišinami, raziskavami, razmišljanji; bežal je pred slavo, pred svetlobo reflektorjev,” se spominja Zenova, ki je kot zelo dragoceno delo na konec knjige postavila celotno Rebulovo bibliografijo.
Mezzena Lona je v knjigi opozoril na dve fotografiji. Šestletni deček, ki gleda proti fotoaparatu, a hkrati zre preko njega, v prihodnost in druge svetove. Pomembna pa se mu je zdela tudi fotografija na naslovnici, kjer pisatelj ne gleda proti objektivu, ampak v knjigo. “Vse je v knjigi. Vanjo je dal vse. Literatura je njegovo meso in je njegova duša,” pravi italijanski časnikar in nadaljuje: “Njegove knjige so okna, odprta v nove, druge svetove.”
Rebula je odgovarjal tudi na vprašanja. Smeh je požel njegov odgovor, zakaj je tako malo njegovih knjig doživelo prevod v italijanščino. “Dva razloga sta. Založniki se ne zanimajo zame in jaz se ne zanimam zanje.” S primeri je pojasnil, kako je nekaj založb z njim navezalo stik, znana milanska Jaca Book je tudi že podpisala pogodbo, potem pa se ni zgodilo nič. Od tod njegova skepsa in nezanimanje.
Besedilo in fotografije: TINO MAMIĆ



“Zgodovina se ne vrača, ampak gre proti svojemu koncu,” je med drugim dejal Rebula. Ob njem Alice Zen.
objavljeno v Primorskih novicah, 20. novembra 2009

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi.

Zgodovinsko dejstvo je: prvi Slovenec je vzel puško od okupatorja šele po tistem, ko so partizani v atentatih pobili več kot 1000 (tisoč) slovenskih civilistov. Partizani so med vojno pobili 24.568 Slovencev, domobranci pa 3617. Med vojno je padlo manj kot 6000 okupatorjev.
(Faktor 214, "Premalo smo jih pobili", soočenje z Romanom Vodebom KLIK)
Svoboda govora je okrnjena. Globoka država uprizarja cenzuro.
(Faktor 209 KLIK)
Zgodba o Bandelliju se ne zaključuje, ampak je to le konec ene epizode. Zabava, bandarija po primorsko, se nadaljuje. Bandljarija. Oprostite, Bandelliaria. Sicer pa Bandelli sploh ni Primorec. Primorci smo ponosni nase. Noben Primorec si ne bi prostovoljno poitalijančil priimka, saj do Italijanov ne gojimo manjvrednostne…

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF).
Tovariš Tit Turnšek,

Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani.

Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slovenska…