Preskoči na glavno vsebino

Veliki literat in pika

TRST: Poklon italijanskega Trsta pisatelju Alojzu Rebuli
Italija, ki je pred kratkim odkrila Borisa Pahorja, še vedno le počasi spoznava drugega velikega tržaškega pisatelja, Alojza Rebulo. Predstavitev knjige o Rebuli v italijanski knjigarni sredi Trsta je zato nedvomno pomemben dogodek.
Sredin večer s pisateljem Alojzom Rebulo (85) v knjigarni Minerva, dve ulici stran od osrednjega tržaškega trga, je bil namenjen italijanski predstavitvi dvojezične knjige Biografija v slikah, ki jo je uredila tržaška fotografinja Alice Zen.
Zajetna monografija zamejske založbe Mladika je bila slovenski javnosti predstavljena konec oktobra in bila deležna pozornosti tudi na naslovnici tržaškega dnevnika Il Piccolo. Rebulo je urednik kulturnih strani dnevnika Alessandro Mezzena Lona imenoval “veliki glas slovenske književnosti”, kar je ponovil tudi v sredo, ko ga je v živo srečal prvič: “Rebula ni le velik slovenski literat. Rebula je veliki literat. Pika.”
Knjiga je nastajala kakih sedem let, je povedala avtorica, ki je podobno delo pred časom posvetila Borisu Pahorju. Nešteto ur je preživela v pogovorih s pisateljevo družino, sorodniki in prijatelji in s fotografskim očesom budno iskala in izbirala dokumentarne fotografije. “V začetku je Rebula zelo nasprotoval temu mojemu načrtu, želel je živeti v miru s svojimi tišinami, raziskavami, razmišljanji; bežal je pred slavo, pred svetlobo reflektorjev,” se spominja Zenova, ki je kot zelo dragoceno delo na konec knjige postavila celotno Rebulovo bibliografijo.
Mezzena Lona je v knjigi opozoril na dve fotografiji. Šestletni deček, ki gleda proti fotoaparatu, a hkrati zre preko njega, v prihodnost in druge svetove. Pomembna pa se mu je zdela tudi fotografija na naslovnici, kjer pisatelj ne gleda proti objektivu, ampak v knjigo. “Vse je v knjigi. Vanjo je dal vse. Literatura je njegovo meso in je njegova duša,” pravi italijanski časnikar in nadaljuje: “Njegove knjige so okna, odprta v nove, druge svetove.”
Rebula je odgovarjal tudi na vprašanja. Smeh je požel njegov odgovor, zakaj je tako malo njegovih knjig doživelo prevod v italijanščino. “Dva razloga sta. Založniki se ne zanimajo zame in jaz se ne zanimam zanje.” S primeri je pojasnil, kako je nekaj založb z njim navezalo stik, znana milanska Jaca Book je tudi že podpisala pogodbo, potem pa se ni zgodilo nič. Od tod njegova skepsa in nezanimanje.
Besedilo in fotografije: TINO MAMIĆ



“Zgodovina se ne vrača, ampak gre proti svojemu koncu,” je med drugim dejal Rebula. Ob njem Alice Zen.
objavljeno v Primorskih novicah, 20. novembra 2009

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…