Preskoči na glavno vsebino

Veliki dnevnik iz Velikih Žabelj

Ogledalo najtežjih dni slovenske zgodovine: Dnevnik Rudolfa Klinca

Dnevnik Rudolfa Klinca, ki je pred dnevi izšel pri pri Goriški Mohorjevi družbi, je nastajal v težkih dneh druge vojne v Velikih Žabljah na Vipavskem. Več kot 400 strani zajetna knjiga prinaša doživljanje vojne in revolucije skozi oči narodno zavednega primorskega duhovnika.

Založba je knjigo z naslovom Msgr. Rudolf Klinec - Dnevniški zapisi 1943-1945 najprej predstavili v Gorici, zatem pa še v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine. S tem se želi “pokloniti spominu dr. Rudolfa Klinca, svojega dolgoletnega tajnika in enega največjih zgodovinarjev goriške nadškofije“. Avtor je kot župnik v Velikih Žabljah dnevno beležil dogodke v vojni vihri v treh zvezkih. Osrednjemu, ki opisuje zadnje mesece druge svetovne vojne, je dal naslov “V ogledalo najtežjih dni slovenske zgodovine“. Po ustnih virih je bil ta zvezek dnevnika skrit v župnišču v Velikih Žabljah, po vojni najden in nato pretihotapljen v Gorico.
Dnevnik sta uredila zgodovinarja Peter Černic iz Gorice in mag. Renato Podbersič iz Nove Gorice. Napisala sta tudi izčrpno spremno študijo, dodala opombe in sestavila kronologijo ter bibliografijo msgr. Klinca. “Klinec je bil eden vodilnih predstavnikov tako imenovane goriške sredine, ki je med vojno iskala srednjo pot in se je dolgo pogajala o enakopravnem sodelovanju z OF. Ko je pozno poleti 1944 postalo jasno, da se goriška primorska duhovščina ne more enakopravno vključiti v OF, pa je začela iskati stike z legalno Jugoslovansko vojsko v domovini, se pravi s četniki. Ti so konec leta 1944 bežali z Balkana in so se zgrinjali na Primorsko,“ je povedal Podbersič. Na Goriškem so namreč v tistih mesecih nekateri gojili upe, da se bo iz Londona vrnil jugoslovanski kralj Peter in organiziral četnike za protinapad proti partizanski vojski. Černic je dnevnik ocenil kot pomemben vir za katoliški tabor, saj o tem ni veliko odkritega. Zato si želi, da bi družine, ki hranijo zasebne arhive svojih sorodnikov iz tistega časa, to odkrili in zgodovinarjem dovolili vpogled. V času po prvi svetovni vojni je bilo namreč narodno delo v precejšni meri tajno, zato so viri redki.
Po drugi strani pa sta ravno leti po kapitulaciji Italije zelo pomembni za današnje Slovence na Goriškem, saj so ravno v tistem obdobju obnovili dvojezično šolstvo, ki je ostalo vse do danes: “Brez takratne slovenske šole bi danes v Gorici težko imeli svojo šolo.“ Še veliko gradiva iz tega obdobja pa čaka na zgodovinsko obdelavo, je še poudaril Černic.
Primorske novice aprila 2010

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…