Ogledalo najtežjih dni slovenske zgodovine: Dnevnik Rudolfa Klinca
Dnevnik Rudolfa Klinca, ki je pred dnevi izšel pri pri Goriški Mohorjevi družbi, je nastajal v težkih dneh druge vojne v Velikih Žabljah na Vipavskem. Več kot 400 strani zajetna knjiga prinaša doživljanje vojne in revolucije skozi oči narodno zavednega primorskega duhovnika.
Založba je knjigo z naslovom Msgr. Rudolf Klinec - Dnevniški zapisi 1943-1945 najprej predstavili v Gorici, zatem pa še v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine. S tem se želi “pokloniti spominu dr. Rudolfa Klinca, svojega dolgoletnega tajnika in enega največjih zgodovinarjev goriške nadškofije“. Avtor je kot župnik v Velikih Žabljah dnevno beležil dogodke v vojni vihri v treh zvezkih. Osrednjemu, ki opisuje zadnje mesece druge svetovne vojne, je dal naslov “V ogledalo najtežjih dni slovenske zgodovine“. Po ustnih virih je bil ta zvezek dnevnika skrit v župnišču v Velikih Žabljah, po vojni najden in nato pretihotapljen v Gorico.
Dnevnik sta uredila zgodovinarja Peter Černic iz Gorice in mag. Renato Podbersič iz Nove Gorice. Napisala sta tudi izčrpno spremno študijo, dodala opombe in sestavila kronologijo ter bibliografijo msgr. Klinca. “Klinec je bil eden vodilnih predstavnikov tako imenovane goriške sredine, ki je med vojno iskala srednjo pot in se je dolgo pogajala o enakopravnem sodelovanju z OF. Ko je pozno poleti 1944 postalo jasno, da se goriška primorska duhovščina ne more enakopravno vključiti v OF, pa je začela iskati stike z legalno Jugoslovansko vojsko v domovini, se pravi s četniki. Ti so konec leta 1944 bežali z Balkana in so se zgrinjali na Primorsko,“ je povedal Podbersič. Na Goriškem so namreč v tistih mesecih nekateri gojili upe, da se bo iz Londona vrnil jugoslovanski kralj Peter in organiziral četnike za protinapad proti partizanski vojski. Černic je dnevnik ocenil kot pomemben vir za katoliški tabor, saj o tem ni veliko odkritega. Zato si želi, da bi družine, ki hranijo zasebne arhive svojih sorodnikov iz tistega časa, to odkrili in zgodovinarjem dovolili vpogled. V času po prvi svetovni vojni je bilo namreč narodno delo v precejšni meri tajno, zato so viri redki.
Po drugi strani pa sta ravno leti po kapitulaciji Italije zelo pomembni za današnje Slovence na Goriškem, saj so ravno v tistem obdobju obnovili dvojezično šolstvo, ki je ostalo vse do danes: “Brez takratne slovenske šole bi danes v Gorici težko imeli svojo šolo.“ Še veliko gradiva iz tega obdobja pa čaka na zgodovinsko obdelavo, je še poudaril Černic.
Primorske novice aprila 2010
Dnevnik Rudolfa Klinca, ki je pred dnevi izšel pri pri Goriški Mohorjevi družbi, je nastajal v težkih dneh druge vojne v Velikih Žabljah na Vipavskem. Več kot 400 strani zajetna knjiga prinaša doživljanje vojne in revolucije skozi oči narodno zavednega primorskega duhovnika.
Založba je knjigo z naslovom Msgr. Rudolf Klinec - Dnevniški zapisi 1943-1945 najprej predstavili v Gorici, zatem pa še v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine. S tem se želi “pokloniti spominu dr. Rudolfa Klinca, svojega dolgoletnega tajnika in enega največjih zgodovinarjev goriške nadškofije“. Avtor je kot župnik v Velikih Žabljah dnevno beležil dogodke v vojni vihri v treh zvezkih. Osrednjemu, ki opisuje zadnje mesece druge svetovne vojne, je dal naslov “V ogledalo najtežjih dni slovenske zgodovine“. Po ustnih virih je bil ta zvezek dnevnika skrit v župnišču v Velikih Žabljah, po vojni najden in nato pretihotapljen v Gorico.
Dnevnik sta uredila zgodovinarja Peter Černic iz Gorice in mag. Renato Podbersič iz Nove Gorice. Napisala sta tudi izčrpno spremno študijo, dodala opombe in sestavila kronologijo ter bibliografijo msgr. Klinca. “Klinec je bil eden vodilnih predstavnikov tako imenovane goriške sredine, ki je med vojno iskala srednjo pot in se je dolgo pogajala o enakopravnem sodelovanju z OF. Ko je pozno poleti 1944 postalo jasno, da se goriška primorska duhovščina ne more enakopravno vključiti v OF, pa je začela iskati stike z legalno Jugoslovansko vojsko v domovini, se pravi s četniki. Ti so konec leta 1944 bežali z Balkana in so se zgrinjali na Primorsko,“ je povedal Podbersič. Na Goriškem so namreč v tistih mesecih nekateri gojili upe, da se bo iz Londona vrnil jugoslovanski kralj Peter in organiziral četnike za protinapad proti partizanski vojski. Černic je dnevnik ocenil kot pomemben vir za katoliški tabor, saj o tem ni veliko odkritega. Zato si želi, da bi družine, ki hranijo zasebne arhive svojih sorodnikov iz tistega časa, to odkrili in zgodovinarjem dovolili vpogled. V času po prvi svetovni vojni je bilo namreč narodno delo v precejšni meri tajno, zato so viri redki.
Po drugi strani pa sta ravno leti po kapitulaciji Italije zelo pomembni za današnje Slovence na Goriškem, saj so ravno v tistem obdobju obnovili dvojezično šolstvo, ki je ostalo vse do danes: “Brez takratne slovenske šole bi danes v Gorici težko imeli svojo šolo.“ Še veliko gradiva iz tega obdobja pa čaka na zgodovinsko obdelavo, je še poudaril Černic.
Primorske novice aprila 2010
Komentarji
Objavite komentar
Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)