Mwoja besejda

Podnanos, Goče in Slap, tri vasi Gornjevipavske doline, ki jih turistični avtobusi bolj redko obiščejo, skrivajo v svojih nedrih izredne zanimivosti. Podnanos navdušuje s svojimi kamnitimi mostovi in strehami, Goče s prekrasno vaško, a hkrati gosposko arhitekturo, Slap pa z vprašanjem, kako so tjakaj zašli ostanki, ki spominjajo na slovite viteze templjarje. Zgodovinsko društvo za severno Primorsko je prav zaradi premalo poznane dediščine, ki jo hranijo tri vasi na koncu vetrovne doline, pripravilo ekskurzijo za svoje člane in druge ljubitelje lokalne preteklosti. Rojstni kraj slovenske himne Da je kultura v Šentvidu, po domače Šembidu, kot se je Podnanos imenoval stoletja, tudi po 700 letih izredno živahna, dokazujejo mnoga društva: mladinsko, planinsko, turistično, gasilsko, lovsko, kulturno in športno. Podnanos je tudi rojstni kraj slovenske himne, saj je poeta Prešerna k pesnenju o vinski trti spodbudil znameniti šembijski župnik in vinogradnik Matija Vertovec . Melodija pa je nast...

Muslimani - sosedje, ki jim ne odzdravljamo Koprski podjetnik Zijad Svrako (36), ki ves svoj prosti čas posveti muslimanski skupnosti, na vprašanje, kakšno vlogo ima v islamu ženska, brez vsakega premisleka izstreli: “Najpomembnejšo!” Koprske muslimane na ulici težko opaziš. Njihova obleka običajno ne razkriva veroizpovedi, orientalski pridih niše nad vhodom v molilnico pa bo opazil le zelo pozoren opazovalec. Če bo seveda zašel v stransko ulico razmeroma nepomembnega mestnega trga z zvenečim imenom Kosovelov. Poleg slovenske pregovorne nenaklonjenosti novotarijam je vzrok za anonimnost tudi v samih muslimanih, ki kot priseljenci zelo neradi uveljavljajo svoje pravice. A vendar so v mestu prvič iz tišine stopili že daljnega leta 1981, ko so na srednji kovinarski šoli organizirali verski program, čeprav je takrat uradna ideologija vladajoče partije trdila, da je vera opij za ljudstvo. V naslednjih letih je bilo še nekaj poskusov organiziranja, a dlje od občasnih verskih obredov z gost...

Devetdesetletni partizan prekomorec Jože Paljk Sipko je še vedno aktivni radioamater Najstarejši radioamater v državi, ki mu nihče ne bi prisodil devetih križev, se še natančno spominja svojih vojnih doživetij najprej mobiliziranca v italijansko armado, nato pa partizana prekomorca. Jože Paljk, bolj znan kot Sipko, je zaslužen, da so njegove rodne Velike Žablje nedavno dobile svoj literarni spomenik: dnevnik iz vojnih časov. Ni smel na materin pogreb “Še to vam povem. A veste, kakšna je razlika med fašizmom in komunizmom? Mojemu sosedu, ki je bil leta 1942 tudi v battaglione speciale, je umrl oče. Na pogreb v Velike Žablje so ga zato pripeljali kar orožniki. Mene pa so leta 1949 klicali na orožne vaje za dva meseca. Drugi dan po prihodu mi je umrla mama. Ali lahko grem na pogreb, sem vprašal poveljnika. Ne može, je bil njegov odgovor. In to zato, ker sem bil partizan. Taka je razlika med fašizmom in komunizmom. To kar zapišite,” je odločen Paljk. VELIKE ŽABLJE - Jože P...