Preskoči na glavno vsebino

Skriti biseri Gornje Vipavske

Podnanos, Goče in Slap, tri vasi Gornjevipavske doline, ki jih turistični avtobusi bolj redko obiščejo, skrivajo v svojih nedrih izredne zanimivosti. Podnanos navdušuje s svojimi kamnitimi mostovi in strehami, Goče s prekrasno vaško, a hkrati gosposko arhitekturo, Slap pa z vprašanjem, kako so tjakaj zašli ostanki, ki spominjajo na slovite viteze templjarje.
Zgodovinsko društvo za severno Primorsko je prav zaradi premalo poznane dediščine, ki jo hranijo tri vasi na koncu vetrovne doline, pripravilo ekskurzijo za svoje člane in druge ljubitelje lokalne preteklosti.
Rojstni kraj slovenske himne
Da je kultura v Šentvidu, po domače Šembidu, kot se je Podnanos imenoval stoletja, tudi po 700 letih izredno živahna, dokazujejo mnoga društva: mladinsko, planinsko, turistično, gasilsko, lovsko, kulturno in športno. Podnanos je tudi rojstni kraj slovenske himne, saj je poeta Prešerna k pesnenju o vinski trti spodbudil znameniti šembijski župnik in vinogradnik Matija Vertovec. Melodija pa je nastala prav v Šembidu, ali točneje v Lozicah, kjer jo je zložil domačin, duhovnik in glasbenik Stanko Premrl.
Zanimivo, v isti hiši kot Stanko se je pred devetimi desetletji rodil tudi njegov nečak Janko, primorski heroj s partizanskim imenom Vojko. Njegova smrt ostaja zavita v tančico skrivnosti, saj v nasprotju z uradno verzijo, da je bil smrtno ranjen v bitki z Italijani, veliko argumentov govori, da ga je pokončala partizanska roka. S hišo ob Johanovem mostu pa je povezan še en znamenit Primorec, tržaški pisatelj Boris Pahor, ki se je poročil z Jankovo sestro. (več o himni)
Štirje gradovi, štirje mostovi
“Kljub novemu imenu pa so prebivalci naselja pod mogočnim Nanosom ob sotočju Pasjega repa in Močilnika še vedno Šembijci,” pripoveduje Jurij Rosa, zgodovinar iz Poreč pri Podnanosu, ki je sicer zaposlen v novogoriškem Pokrajinskem arhivu. “Vas se ponaša s kar štirimi kamnitimi mostovi in štirimi gradovi,” pove Rosa.
Slikoviti mostovi na čelu z Johanovim so postali slavni zaradi filma Tistega lepega dne (1962), posnetega v Podnanosu po noveli Cirila Kosmača. Gradovi žal niso najbolj ohranjeni. Od najstarejšega, ki je bil postavljen nad Porečami pred pol tisočletja kot protiturški tabor, so ostale le še razvaline, saj so ga opustili pred dobrimi tristo leti.
V Podbrjah sta graščini Rosenek (Dolencov grad) in Schiwitzhofen (Živcov grad), ki sta nastali pred dobrimi tremi ali štirimi stoletji. Četrti grajski kompleks, imenovan tudi Zajčji grad ali Tavčarjeva hiša, pa danes seka cesta, ki pelje proti Orehovici. Še vedno pa je tri stoletja star grad prava paša za oči, z lepim vhodnim kamnitim portalom, 14 metrov dolgo kletjo in kuhinjo iz 18. stoletja.
Osrednje mesto pripada župnijski cerkvi, ki ima, kot pove Rosa, največjo kamnito streho v državi. Cerkev sv. Vida ima samostojni zvonik oglejskega tipa (1615) in vhodno pročelje, ki predstavlja slogovni vrh umetnin iz kraškega kamna v 17. stoletju.
Renesansa pa ni dala podobe samo fasadi, ampak nas preseneti tudi v notranjosti. Človek med gotskimi rebri stranske kapele obnemi pod izjemnimi freskami iz konca 15. stoletja.
Kamnite Goče
Pravi stavbarski biser je tudi vas Goče na gričevju, ki ob reki Vipavi deli dolino od njenega drugega kraka ob reki Branici. Ozke ulice, t. i. gase, številne več stoletij stare obokane vinske kleti, srednjeveški kamniti detajli in ohranjeni borjači za kamnitimi portali privabljajo ljubitelje umetnosti, pa tudi sladokusce. “Posebnost vasi so tudi vodnjaki, v katerih pa se ne zbira deževnica, ampak voda, ki tu izvira,” pripoveduje domačinka, umetnostna zgodovinarka Mateja Fajdiga in geološko razloži, zakaj ravno v Gočah voda izvira na vrhu hriba, ne pa v dolini.
Na vprašanje, od kod ime Goče, pa pove, da privlačnim zgodbicam za turiste ni verjeti, saj strokovnjaki zanje nimajo pravega in preverlji-vega potrdila. Tudi priljubljeno hipotezo, da je vas nastala ob dveh ulicah v obliki Andrejevega križa zato, ker je vaški patron sv. Andrej, zavrne kot romantično.
Glavna točka ogleda je ponovno cerkev. Sredi ozkih ulic, ki ponekod niso širše od dobrega metra, se v nebo vzpenja visoka, prostorna in svetla cerkev. Nekako prevelika in pregosposka je videti. Bolj bi sodila v kako veliko mesto kot vas z dobrimi 200 prebivalci.
Razkošna gradnja dokazuje premožnost dobrotnikov, ki so jo financirali. Morda so bili med njimi tudi kakšni mestni bogataši, razloži Fajdigova. A vendar tudi navadne hiše razkrivajo, da so bili Gočani razmeroma premožni. Razgledi na dolino in vinske griče so podobni tistim iz Toskane ali Provanse. Goč tuji petični občudovalci podeželskega turizma še niso odkrili, zato se jih splača obiskati, preden bo vsaka tretja hiša spremenjena v lokal ali penzion. Danes se med vogali “gas” še da vonjati aromatično seno, ki ga današnji otroci generacije vijoličastih čokoladnih krav, ne poznajo več. O slastnemu vinu, ki ga hrani vas v svojih obokanih nedrih, seveda ni treba tratiti besed.
Kralj na Slapu
Večer se je že nagnil, ko je skupina zgodovinarjev prispela na Slap. In kdo jih je čakal sredi te vasi šumečega imena? Kralj. Dobesedno, seveda.
Tamkajšnji župnik, ki je obenem tudi profesor zgodovine, je namreč Franc Kralj. Nekdanji priljubljeni učitelj zgodovine na škofijski gimnaziji v Vipavi je iz rokava stresal zgodovinske podatke o vasi, ki je ime dobila zaradi potoka in njegovega strmega padca.
Vas, ki je bila prvič omenjena daljnega leta 1215, je tesno povezana z vinom. Janez Vajkard Valvasor je zapisal: “Solze vinograda na Slapu, ki leži blizu Lož, pa so še slastnejše.” Prav na Slapu je bila ustanovljena prva slovenska kmetijska šola z imenom Deželna sadjerejska in vinorejska šola (1873). Grofje Lanthieriji so šoli odstopili svojo graščino in posestvo.
Enemu od njih, Tadeju Lanthieriju, ki so ga imenovali tudi ljudski grof, saj se je oblačil tudi po kmečko in vozil gnoj, je bil Slap posebej pri srcu. Zato se je velel pokopati na vaškem pokopališču, kjer še danes čaka na poslednjo sodbo pod piramidalnim nagrobnikom.
Do nedavnega so vaščani v vinu letno dajali bero tudi župniku. Ker pa je vina obilo in ker bi se moral zategadelj pečati s prodajo ali podarjanjem hektolitrov, se je župnik Kralj vinski beri pred leti odpovedal. Profesor, ki nosi poleg zvenečega priimka tudi cerkveni plemiški naziv prelat, ima na Slapu tudi prave viteške prednike.
Na to kaže vklesan križ na cerkveni fasadi, ki spominja na malteškega. Pravega razloga nastanka še niso ugotovili, domnevajo pa, da bi se na srednjeveški Slap utegnili naseliti malteški vitezi ali celo vitezi templjarji.
Večer se je sklenil kraljevsko: Kralj je opisal znamenitosti cerkve sv. Matije, med katerimi so tudi tri podobe slikarja Toneta Kralja, nato pa vse skupaj povabil na kozarček kapljice povsem kraljevskega okusa.
Tekst in foto: TINO MAMIĆ
Ekipa zgodovinarjev na Johanovem mostu v Podnanosu
Kamnita lepotica, streha šembijske cerkve, ponos Podnanosa
Renesančno pročelje šembijske cerkve sv. Vida

Slikovite freske v cerkvi sv. Vida so odkrili šele pred dvanajstimi leti
Goški zvonik, poezija v kamnu
Hiše na Gočah krasijo mogočni vodnjaki
Na Gočah je celo odtok za meteorne vode kamnit
Baročni oltar sv. Andreja v župnijski cerkvi na Gočah

Prelat Franc Kralj pred oltarjem s podobo apostola Matije, ki jo je leta 1857 naslikal Mihael Stroj
Podoba sv. Jožefa na stranskem oltarju slapenske cerkve izvira iz znane Tintorettove šole
Skrivnostni znaki v kamnu na zvoniku slapenske cerkve iz 15. stoletja: zgoraj srp ali fovč, lopata in lemež, spodaj pa enakokraki križ
Lanthierijeva graščina na Slapu, v kateri je bila prva kmetijska šola na Slovenskem

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…