Preskoči na glavno vsebino

Filma za samozavest

Dva slovenska filma v zadnjih dveh tednih že sama po sebi predstavljata lep dosežek nacionalne RTV. Pohvalo si zaslužita temi, obe primorski in hkrati nacionalni, ki sta sicer velikokrat v ozadju. Filma tedna, Črni bratje in Pisma iz Egipta, si pohvalo zaslužita tudi zaradi aktualnosti v današnjem času. Le kdor pozna svojo zgodovino, bo lahko samozavesten. Le kdor kaj ve o preteklosti svoje nacije, se bo lahko iz zgodovine nekaj naučil.
Pisma iz Egipta. Zanimiv film o znanstvenici, ki se živo zanima za pokojno nono in njeno življenjsko zgodbo ob Nilu, izrazito izpostavlja problem neenakopravnosti žensk v Sloveniji leta 2010. Kdor je pozorno opazoval, pa je videl tudi največjo žrtev kreganja in slednjič razveze znanstvenega para: njuno hči. Pa čeprav tega dejstva ni poudarjala ne režiserka, ne oglasne predstavitve filma.
Slovenski film ne stane toliko kot kakšen holivudski, zato seveda igralcev ne moremo primerjati z ameriškimi zvezdami. To velja tudi za sceno in kostumografijo, kar je logično in tega tudi največji kritiki slovenskega filma filmu ne smejo očitati. Prej obratno, pohvaliti jih, ker so za izdelek porabili tako malo denarja.
A vendar moramo opozoriti na napako filma, ki z denarjem nima velike zveze. Neljubljančani, ki ljubljansko narečje poslušamo na nacionalni televiziji vsakodnevno, z veseljem pozdravimo vsakogar, ki se oglasi v kakšnem drugem slovenskem narečju. Pravi balzam za dušo je tu in tam slišati kakega Štajerca ali Primorca, ki si upa zapeti po svoje.
Najhuje pa je, ko slišiš Ljubljančana, ki se nekega narečja napol nauči, potem pa igra Primorca. To se je zgodilo tudi v tolikokrat ponovljeni tipični slovenski filmski zgodbi o razmeroma premožni in inteligentni družini iz Ljubljane, ki obišče sorodnike nekje na podeželju. Običajno so ti kraji, ki jih ljubljanska družina doživlja kot kulturni šok, predstavljeni malce zaostalo in ruralno. Le včasih gre za prikaz naivne kmečke idile. V filmu Pisma iz Egipta nekje na Krasu postavna črnolasa dolgolaska s kito, ki naj bi predstavljala starko. Čustveno ranjena, na trenutke duševno motena “Kraševka” govori mešanico spodnjevipavskega in kraškega narečja s pogostimi napakami. atkoj se opazi, da je primorščina slabo naučena. Pri vsemu denarju, ki je bil vložen v film, bi bil strošek za primorskega lektorja povsem neopazen.
In zakaj to sploh ni problem? Ljubljanska publika namreč sploh ne bo opazila, da je s primorščino kaj narobe. Kaj si misli ljudstvo na zunanji strani ljubljanske obvoznice, pa je v naši državi tako ali tako nepomembno.
Objavljeno v tedniku TV-Okno, prilogi Primorskih novic, Novega Tednika, Gorenjskega Glasa in Tednika, 16.Xmbra 2010

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…