Preskoči na glavno vsebino

Rušili bodo dediščino Južne železnice

Vodni stolp v Divači, kamnita stavba, ki so jo zgradili v sklopu južne železnice leta 1857, bo zaradi širjenja železniške postaje porušena. Tako bo padel še en tehnološki spomenik, ki ga država ni zaščitila. V gradbene odpadke pa se bo spremenilo še več kamnite tehnološke dediščine. Avstrijci so podobno dediščino uvrstili na seznam Unescove dediščine
DIVAČA -  Zaradi širjenja železniške postaje v Divači in posledično tudi načrtovane gradnje drugega tira do Kopra bodo porušili več kamnitih stavb, ki so bile zgrajene pred poldrugim stoletjem.
Poleg dvoločnega kamnitega mosta, o katerem smo že pisali, bo padla tudi kamnita stavba, ki od daleč ne izgleda nič posebnega. Ko stopimo bliže, pa vidimo, da gre za lep kamnoseški izdelek, ročno delo, kakršnih danes sploh ne gradijo več.
Poleg vodnega stolpa, ki je na zunaj podoben
 kamniti hiši in je do nedavnega služil
 za spanje delavcem železnice, je
na železniški postaji še deset drugih manjših
 in večjih kamnitih zgradb iz leta 1857
Hkrati s progo so gradili vodovod

Stavba je bila zgrajena nekaj pred letom 1857, ko je Dunaj skozi Divačo dobil železniško povezavo s Trstom. Južni odsek proge je bil izjemen tehnični zalogaj. Najprej so morali premostiti Ljubljansko barje in se pri Postojni vzpeti na 603 metre nadmorske višine. Tako je nastal velikanski dvonadstropni borovniški viadukt, ki je bil desetletja največji zidani most v Srednji Evropi. Drugi dosežek je bila preskrba z vodo po suhem Krasu, saj so jo parne lokomotive nujno potrebovale. Vodovod je iz dveh zbiralnikov pri Gornjih Ležečah napajal železniške postaje v Divači, Sežani, Proseku in Nabrežini. Otvoritev proge julija 1857 je bila hkrati tudi otvoritev tržaškega vodovoda.
Eni dediščino rušijo
Najboljši slovenski poznavalec tehnološke dediščine, mag. Tadej Brate, meni, da bi morali kraški del Južne železnice po zgledu drugega tehnološko zahtevnega dela proge, avstrijskega Semmeringa, zaščititi. Slednji je celo na seznamu svetovne dediščine Unesca. Isto meni tudi za Bohinjsko železnico v Posočju. “Neumni smo, da tega ne naredimo. Lahko bi uvedli vsaj muzejske vlake na teh progah,” predlaga. O vodnem stolpu pravi, da je zaradi svojega namena, oskrbe parnih lokomotiv z vodo, “nekaj posebnega” in hkrati “izredno lep kamnoseški izdelek”.
Kako je lahko investitor dobil soglasje za rušenje te stavbe? V roki ima vsa potrebna dovoljenja. Zavod za kulturno dediščino smo zato vprašali, kakšna je bila strokovna podlaga za to, ali i bi se danes zgodilo isto in kaj meni o tej zgradbi stroka. Po nekaj dneh so nam odgovorili na kratko: “Železniške postaje v Divači nimamo evidentirane kot dediščino. Zato za rušitev stolpa niso potrebovali našega soglasja. Vodni stolp, ki je ob postaji, je bil dolgo nazaj predelan v stanovanje.” Dobili smo tudi mnenje strokovnjaka z Zavoda, ki nam je v neformalnem pogovoru zatrdil, da je to napaka zavoda.
Drugi z dediščino služijo
Kaj bi lahko bila alternativa rušenju? V kolikor bi divaška železniška postaja postala turistična točka z velikim številom starih objektov, bi jim morali dati nov pomen, podobno kot so to storili že marsikje. Poglejmo dva primera.
V Šentjurju pri Celju so pred dvanajstimi leti iz preproste lesene lope, nekdanje kretniške postojanke, uredili muzej Južne železnice. Zaradi zanimanja so muzej nato razširili še na prometni urad iz časa avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki je bil prvi uradni potnik na južni železnici tudi v Divači.
Fasada vodnega stolpa iz ročno klesanega
 repenskega apnenca je izdelana zelo natančno
Drugi primer je V Luksemburgu, kjer je del stare proge z železniško postajo Fond-de-Gras postal muzej na prostem z imenom Train 1900. Turiste vozijo z vlaki iz različnih zgodovinskih obdobij, kar je posebej privlačno za šolske skupine. Na končni postaji je tudi stara gostilnica, da starši lažje počakajo na zamenjavo vlakovnih kompozicij. Muzejski vlaki vozijo večkrat na dan med majem in septembrom že več kot 40 let. S projektom so ustvarili precej novih zaposlitev, posebej težje zaposljivih ljudi. Danes je zaposlenih 40 delavcev, honorarnih sodelavcev pa še dodatnih 150. Cena povratne vozovnice pa je 12 evrov po osebi.
Podobnih primerov oživljenih železniških prog bi po svetu našli še veliko. Samo v Veliki Britaniji je trenutno že sto obnovljenih prog.
Vodnega stolpa ne smemo zamenjevati s takoimenovano cesarsko 'štirno', ki jo opazimo ob prihodu v Divačo čez kamniti most na desni strani. To je “Vodni rezervoar EŠD 7368”, katerega zunanjost bolj kot na vodohran spominja na božji hram in je registriran kot “nepremična kulturna dediščina”. Podobna stavba je bila nekoč tudi v Sežani, a je danes ni več.
Zasilna rešitev: prestavitev k jami
Edina možna rešitev v tem trenutku se zdi prestavitev. Divaški občinski svetnik in arhitekt Stojan Lipolt predlaga, da bi vodni stolp na novo postavili pred vhodom v Divaško jamo. Tam bi stavbo lahko uporabljali jamarji ali pa bi v njej uredili turistično točko. Divaško jamo bi namreč po Lipoltovem mnenju lahko tudi turistično tržili.
Objavljeno v dnevniku Primorske novice februarja 2012

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…