Preskoči na glavno vsebino

Unescova alternativa - živa dediščina

Unesco ima poleg znanega seznama svetovne dediščine še novejši seznam nesnovne ali žive kulturne dediščine. Ta z leti pridobiva na pomenu, hkrati pa ponuja več možnosti za nove slovenske vpise. Na Primorskem so nadlje na tej poti prišli cerkljanski laufarji.
Paška čipka, foto: Tino Mamić
Unesco je za etnološke posebnosti, ki niso mogle priti na seznam dediščine, pred nekaj leti ustvaril novo listo. V poštev pridejo običaji, verstva, znanja in duhovna dediščina, ki se prenašajo iz roda v rod. To imenujemo živa dediščina ali nesnovna kulturna dediščina.
Tudi za ta alternativni seznam, ki se uradno imenuje Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v velikem zaostanku.
Hrvaški zgled

V štirih letih od nastanka je samo Hrvaška na seznam spravila že ducat svoji etnoloških posebnosti. Že leta 2009 so dosegli osem vpisov:  pustne maske zvončari iz Kastva, šagra sv. Blaža v Dubrovniku, hrvaška čipka, križev pot na Hvaru, slavonski binkoštni ples “ljelje iz Gorjana”, izdelovanje lesenih igračk v Hrvaškem Zagorju in dvoglasno istrsko petje. Tem so se v naslednjih dveh letih pridružili še severnohrvaški lectarji, sinjska alka, slavonski bećarac in nemo kolo iz Dalmatinske zagore. Hrvaških dvanajst vpisov sta doslej presegli le Kitajska in Japonska. Vseh pa je doslej 232.

KOMENTAR

Na Hrvaškem je vpisovanje na seznam  hrvaški nacionalni interes že štiri desetletja. Za to namenjajo več denarja in več ljudi kot Slovenija. Sadovi so očitni.
Slovenija je nepopisan list
“Če  govorimo o nesnovni kulturni dediščini,  je Slovenija nepopisan list papirja, saj na Unescovem seznamu ni še ničesar,” je ostra Magdalena Tovornik, ki bo vodila novoustanovljeni Odbor za dediščino na Uradu za Unesco. “Kot podpredsednica slovenske Nacionalne komisije za Unesco sem takoj po njenem konstituiranju opozorila na ta problem. Sama  razumem, da je sklep o ustanovitvi tega posebnega odbora namenjen prav pospešitvi dela za oba seznama. Naloga odbora bo pospešiti delo vseh organov, ki se na ministrstvih, inštitutih in na lokalni ravni s tem ukvarjajo,” pojasnjuje Tovornikova.
“Mednarodna konvencija o nesnovni kulturni dediščini je bila v Unescu  sprejeta v času, ko sem bila veleposlanica Slovenije pri Unescu. Prepričana sem bila, da bo Slovenija med prvimi državami, ki bodo poslale predloge. Po vrnitvi v Ljubljano in zlasti potem, ko sem pred štirimi  leti prevzela vodenje Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, pa sem ugotovila, da je opravljenega dela premalo, do konkretnih predlogov za vpis pa sploh še ni prišlo,” pripoveduje Tovornikova.

A vendar se v zadnjem času nekaj premika. Na pustno soboto je bil posvet na to temo. Magdalena Tovornik pravi: “Ključni strokovnjaki so predstavili svoj pogled na  živo  dediščino. Posvet je pokazal, da imamo tudi nekaj strokovno različnih razmišljanj. A poglavitno  je, da prenehamo samo 'delovati'in končno tudi nekaj 'naredimo'!”
Register je prva stopnica
Predpogoj za kandidaturo je nacionalni register nesnovne dediščine. Slovenija ga je vzpostavila že pred dobrimi tremi leti, a sta doslej na njem le škofjeloški pasijon in cerkljanski laufarji. Register žive dediščine od lani pripravlja Slovenski etnografski muzej (SEM). Trikrat letno obravnavajo predloge, temu pa sledi podrobno dokumentiranje. Običaje popišejo, pregledajo strokovno literaturo, poslikajo in posnamejo. Adela Pukl iz etnografskega muzeja pravi, da je dela ogromno, a da  bodo sadovi že kmalu bolj vidni. Na internetu bodo registrirani običaji na voljo vidni podobno kot druga dediščina.  Trenutno  je  pred samim vpisom  devet  predlogov. Med temi sta dva primorska običaja: brkinska škoromatija in pisanje prihov ob prazniku Šempav (sv. Pavel) v Podljubinju pri Tolminu.  
Slovenija je v teh letih počasi pripravila pogoje, da bo prihodnje leto mogoče dosegla svoj prvi vpis, napoveduje Tovornikova.
Na Primorskem je kandidatov za nesnovno dediščino precej. Poleg treh, ki so ali bodo v kratkem vpisani v register (laufarji, škoromati in podljubinjski pirhi) je  zelo močan adut pridobivanje soli v Sečovljah. Predlani je za to že bila dana prijava, kar je delovna komisija pod vodstvom dr. Janeza Bogataja na sestanku ocenila takole: “Sedanja prijava je bolj pobuda kot prijava. Večinsko mnenje je, da prvina spada v register, morda celo za nominacije na višji stopnji.” Tu so še drugi primorski predlogi, ki jih je dobila komisija: bistrške škuorke, drežniški pust, ciljanje pirhov v Mirnu, izdelava lesenih vodovodnih cevi v Gorenji Trebuši, kačarsko izročilo v Lokovcu in ravenski pust. 
Kdaj bo  Unescov seznam dobil prvi primorski vpis je vprašanje let. Vse pa je odvisno tako od lokalnih skupnosti kot tudi od države.
TINO MAMIĆ

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji