Preskoči na glavno vsebino

Možina nagrajen v Hollywoodu

Na filmskem festivalu ITN v Hollywoodu je nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov dobil Jože Možina za film Pedro Opeka, The Friend of the Poor (prijatelj revežev). Nagrado bo prejel na svečani podelitvi januarja 2013 v Los Angelesu. Zanimivo, da so v istem mesecu Jožetu Možini v Hollywoodu pripravili rdečo preprogo, slovenski filmarji v Portorožu pa si njegovega filma na festivalu niso hoteli niti ogledati.
Rekorder med dokumentarci
Jože Možina v Vipavi  
                    (foto: Tino Mamić)
Njegov film je prebil vse rekorde gledanosti dokumentarnih filmov na nacionalni TV Slovenija. Samo na premieri in prvi ponovitvi si ga je ogledalo pol milijona gledalcev. Vsak četrti prebivalec Slovenije. O svoji prisotnosti na festivalu v Hollwoodu Možina, nekdanji direktor TVS, ni obešal na veliki zvon, ampak je prišla na dan povsem slučajno, na bendimi. Novico o festivalu so tako objavile le Primorske novice in potem povzeli nekateri drugi mediji. "Ne gre zame, ampak za Pedra Opeko in njegov veliki projekt," je posebej za blog Muoja besejda povedal Možina.
Film je bil na festivalu predvajan kot drugi celovečerec z naslovom Pedro Opeka -The Friend of the Poor. Festival je bil v Hollywoodu na aveniji Melrose v studiju Raleigh Studios. Gre za največji snemalni studio v ZDA, saj se razprostrira na nepredstavljivih dobrih dveh milijonih kvadratnih metrov. Na RTVS, kjer se radi hvalijo z nastopi svojih filmov na tujih festivalih, tako da, pogovor z avtorjem uvrstijo v informativni program, o predstavi v Los Angelesu niso posvetili niti besedice. Zganili so se šele danes, ko je iz Los Angelesa prišla novica o izboru nagrajencev.
Ignoranca slovenske filmske elite
Konec septembra je Možinov film nastopil na najpomembnejšem slovenskem filmskem festivalu (Festival slovenskega filma FSF) v Portorožu. Čeprav gre za dokumentarec RTVS, ki je prebil vse rekorde gledanosti, ni dobil nobene nagrade.
Člani žirije si filma niso niti ogledali. Takoj po začetku sta dvorano zapustila Hanka Kastelicova in Valentin Perko. Na polovici filma pa je Mitja Okorn, ki se je dotlej zabaval z mobitelom, zvabil ven še Zvezdano Mlakar in Demetra Bitenca, ki sta sicer gledala film. Žirija, ki je plačana z denarjem davkoplačevalcev, se je potem odločila, da si Možina ne zasluži nobene nagrade. Podelili pa so kar 18 (osemnajst) nagrad. To pravzaprav niti ne čudi, saj žirija filma še videla ni.
Tudi o tem škandaloznem obnašanju ni poročal nihče, razen nekaj spletnih medijev s krajšimi zapisi. 
Najlepša zgodba našega časa
Celovečerni film s slovenskim naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj je bil prvič predvajan decembra lani na Televiziji Slovenija. Gre za 102 minuti dolg dokumentarni portret, ki je zastavljen kot ena najlepših zgodb našega časa. Predstavlja delo in osebnost Pedra Opeke, karizmatičnega duhovnika, ki je več kot 23 tisoč brezdomcev skupaj s sodelavci v gibanju Akamasoa pripeljal v novo življenje s šolami, zdravstveno oskrbo, lastnimi domovi in zaposlitvami. Spopad z revščino, zmernost v potrošnji in varovanje okolja, vzpostavljajo Pedra Opeko za globalni zgled pri reševanju največjih svetovnih problemov. Film kot DVD prodaja Družina.
Jože Možina se je rodil v Dobravljah pri Ajdovščini. Končal je študij zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je kot novinar dokumentalist na RTV Slovenija. Je avtor nekaterih najodmevnejših dokumentarnih filmov, ki so nastali v
produkciji Televizije Slovenija; Dosje Slobodan Miloševič, Zločin ki ne zastara, Zamolčani – moč preživetja in drugi. Za svoje novinarsko delo je prejel že več nagrad. Z ženo Katarino in tremi otroci živi v Ljubljani.                                                                                     TINO MAMIĆ

Več o Pedru Opeki in o filmu

Komentarji

  1. Lučka Peterlin Susič, Trst03. oktober 2012 15:14

    Ponos, navdušenje, sreča, da so v Hollyvoodu razumeli, kaj gledajo. Iskrene čestitke režiserju Možini!
    Naši filmski "izvedencih" pa naj ostanejo doma in nagrajujejo drug drugega po osebnih simpatijah. Sram me je zanje.
    Hvala časnikarju Tinu Mamiču, da nas je vsaj preko spleta obvestil o tem, kaj se dogaja. Namesto da bi cela Slovenija praznovaloa ob nagradi, se gremo takih nizkotnih skrivalnic?!

    OdgovoriIzbriši
  2. Spoštovani g. Mamić,

    Iskreno Vam čestitam,
    vsaj dvakrat pa sem že tudi g. Možini, a do tri gre rado. Krasno!

    Vaš dopis bom priporočil uredništvu lista Slovenian American Times ( http://slovenianamericantimes.com ); upam, da ga bo
    lahko ponatisnilo. Sicer sem pa že prej bil pozoren na Vaše delo in pogum.

    Ste lahko premnogim novinarjem za zgled! Hvala Vam in vse dobro tudi v bodoče.

    prof. dr. Edi Gobetz
    Slovenian Research Center,
    29227 Eddy Road Willoughby Hills,
    OH 44092
    Združene države Amerike

    OdgovoriIzbriši
  3. Balkanski primitivci. Ni kaj za dodat.

    OdgovoriIzbriši
  4. Nagrajeni film si lahko ogledate na spletni strani TVS:

    http://tvslo.si/predvajaj/pedro-opeka-dober-prijatelj-dokumentarni-film/ava2.124146347/

    OdgovoriIzbriši
  5. Hvala za prispevek, zanimivo res!

    OdgovoriIzbriši
  6. Človek se je razvijal od pitekantropa do partizana.
    In to je (bil) višek evolucije.
    Stanje (tudi film/ar/ske) kulture pa je posledica
    odsotnosti dekomunizacije. Vsa zgodovin(ar)ska srenja
    je enotna v izenačevanju zločestosti fašizma,
    komunizma in nacizma, če gremo po abecedi.
    Naši pa so tozadevno še neuvrščeni.
    Po njih delih (nagradah) jih boste spoznali . . .

    OdgovoriIzbriši
  7. Kaj takega se lahko (z)godi samo v deželi, kjer se je evolucija začela s pitekantropom in zaključila s partizanom. Non plus ultra.
    Možina je pri vsej odličnosti drugorazreden državljan.
    Po tuerški razdelitvi in po obravnavanju, ki ga je (bil) deležen.
    Moral bo dolgo živeti, da bo kot Leon Štukelj ali Boris Pahor
    deležen polnega priznanja še doma.
    "Nič nas ne sme presenetiti!"

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…