Preskoči na glavno vsebino

Maltežan, oče slovenskega duhovnika


Na Malti imajo več kot eno cerkev na kvadratni kilometer. Tudi v gostoti cerkva je Malta verjetno prva na svetu. Maltežani zato pravijo, da imajo toliko cerkva, da si vsak dan v letu lahko ogledaš drugo. Kar pa, roko na srce, ni tako veliko, ko dodamo podatek o številu prebivalcev, ampak povsem podobno slovenskim razmeram. 
Našli pa bi še kako podobnost s Slovenijo: skupna valuta, istočasni vstop v EU in podoben standard. Marsikdo bi rekel, da je podobnost tudi v velikosti, saj gre za dve manjši državi. A tega Maltežani skorajda ne opazijo, ampak jim to povedo šele turisti iz velikih držav. Maltežani za razliko od Slovencev, ki zelo radi poudarjajo, da je lastnost Slovenije majhnost, svojo velikost dojemajo kot barvo las. Eden ima črne, drugi rjave, tretji plave lase. Črnolasec ni zato nič posebnega, ampak le različen od svetlolasca.
Malteški plemiči so v času razcveta svoje viteške države potovali po vsej Evropi. Najdemo jih kot trgovce, diplomate in lastnike posesti. Eden takih je postal oče Petra Pavla Glavarja, znamenitega kranjskega duhovnika, čebelarja in umnega gospodarja. Čeprav nimamo nobenega uradnega in neposrednega dokaza, ampak samo zgovorne posredne, pa so si zgodovinarji enotni, da je Glavarjev oče baron Peter Jakob Testaferrata, ki je bil nekaj časa župnik v Komendi. Mecen, vitez in duhovnik Testaferrata iz znane malteške družine s rimskimi patricijskimi koreninami, ki je izšolal Glavarja in mu pri papežu izposloval spregled nezakonskega rojstva, je bil rojen v La Valletti (1673). 
(več v majski reviji Ognjišče, št. 5, letnik 2013)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…