Preskoči na glavno vsebino

Koper je dobil novega župnika, Primoža Krečiča

Primož Krečič po maši
V nedeljo je koprski škof slovesno umestil novega stolnega župnika dr. Primoža Krečiča. V razmeroma polni cerkvi je bilo med ljudmi tudi veliko neznanih obrazov, saj so novega župnika prišli "gledat" tudi njegovi stari prijatelji iz zelo številčne mladinske skupine, ki jo je Krečič bil vodil še kot kaplan.
Med verniki je zaradi prihoda nekdanjega priljubljenega kaplana veliko pričakovanj, pod drugi strani pa je čutiti tudi žalost zaradi odhoda njegovega predhodnika msgr. Jožeta Pegana. Pegan je v nedeljo tudi slovesno prevzel mesto župnika v Idriji - kar je bila na idrijski spletni strani novica dneva. Krečič njegovo delo ceni in ga bo po njegovih besedah nadaljeval. Ob tem se je, podobno kot papež Frančišek ob umestitvi, priporočil vernikom v molitev.
V Kopru bo poslej pomagal tudi študentski duhovnik mag. Bogdan Vidmar, ravno tako pa ostaja kot duhovni pomočnik tudi ustanovitelj medijske hiše Ognjišče msgr. Franc Bole. V dveh letih se je tako koprska "ekipa" povsem spremenila. Še pred poldrugim letom je bila tu četvorka: škof Metod Pirih-msgr. Jože Pegan-mag. Božo Rustja-msgr. Franc Bole. Sedaj pa je nastopila peterica: škof Jurij Bizjak-dr. Primož Krečič-mag. Bogdan Vidmar-msgr. Franc Bole.

MOJ KOMENTAR
Novi stolni župnik je v zelo nehvaležnem položaju. Na eni strani so župljani, ki so bili navezani na prejšnjega, in jim ne bo najlažje navaditi se na novega. Na drugi strani pa so nekdanji Krečičevi mladinci, ki ga poznajo kot mladega inovativnega kaplana. Sedaj so časi drugačni: Krečič prihaja kot starejši in kot župnik, ki bo imel na skrbi celotno župnijo, ne le mlade. Zato bo to gotovo v komu od nekdanjih mladincev prineslo razočaranje ali pa vsaj obujanje spominov na dobre stare čase, ko je bilo vse drugače. Zato bomo lahko ob letu osorej imeli obratno situacijo: verniki, ki so prizadeti zaradi odhoda Pegana, bodo počasi Krečiča sprejeli, nekdanji navdušenci pa bodo takrat že razočarani. 
Najbolje pa bi bi bilo, če bi vsa ta čustva omejili z razumom. Odločitev je padla in bo taka ne glede na naše želje ali še tako upravičene zahteve. Zato bi veljalo poslušati razum in skušati sprejeti Primoža Krečiča kot celotnega človeka, ki ni nujno v vseh stvareh usklajen po naših željah. 
Krečič je bil v Kopru že kot kaplan in urednik Ognjišča
Tako Pegan kot Krečič sta duhovnika, ki svoje delo opravljata z vsem srcem in vso dušo. V marsičem sta prava naslednika tistih pravih primorskih duhovnikov, ki so našo deželo obvarovali v najtežjih časih fašizma in komunizma. V Kopru smo lahko srečni, da imamo priložnost spoznati oba. Kakršnakoli primerjanje enega z drugim zato ne le, da ni primerno, ampak še dostojno ni. Raje molímo kot govorímo.*
Tino Mamić


Umestitev v stolnici (z leve): Vidmar, Krečič, Bizjak
* Naglas je na črki I, zato je to mišljeno kot poziv, ne pa trditev
Bogdan Vidmar po maši v klepetu z Benom Sevškom
Koprčani so po maši nazdravili tako odhajajočemu kot
prihajajočemu župniku
Škof  Jurij v pogovoru z verniki pred stolnico



OPOMBA
Fotografije je posnela moja malenkost s prenosnim telefončkom. Ko bom velik si bom lahko kupil pametni telefonček, do takrat pa bo treba potrpeti s tako kakovostjo :-)

Komentarji

  1. Zanimivo, da se na teto temo oglaša nekdo, ki sploh ne ve, kako je bilo za časa Primoževega kaplanovanja v Kopru. Zatorej, kot je nekoč napisal France Prešeren : Le čevlje sodi naj Kopitar!

    OdgovoriIzbriši
  2. Ne razumem najbolje, kaj je komentator hotel povedati. Če bi konkretno povedal, s čim se ne strinja ali kaj konkretno meni drugače, bi lahko vsaj odgovoril. Glede na napisano namreč človek pomisli, da komentator trdi, da lahko o novemu župniku izražajo mnenje samo tisti, ki so živeli v koprski župniji v času Krečičevega kaplanovanja. Ne verjamem, da je komentator to mislil. Pred veliko stoletji je nekdo rekel "Če sem hudo govoril, izpričaj, da je hudo; če pa dobro, zakaj me biješ?" Torej, na dan s konkretno obtožbo in stavkom, ki ne ustreza. Tino Mamić
    PS
    z veseljem bom objavil vsak komentar, ki pa mor aizopolnjevati dva pogoja: da je podpisan in da ni žaljiv.

    OdgovoriIzbriši
  3. Pozdravljeni,

    Za časa Primoževega kaplanovanja, sem bila mala deklica. Sedaj imam najlepši spomin na verouk ravno zaradi njega. Članek pa sicer piše o kaplanu nekdaj in odraslih takrat mladinskih navdušencih in ne KAKO JE BILO ZA ČASA njegovega kaplanovanja nasploh. Lp Alenka

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…