Milan Gregorič: Meškovo priznanje za življenjsko delo (utemeljitev)

Primorski ekonomist, kulturnik in publicist Milan Gregorič s svojimi besedili v medijih in knjigah že desetletja brez dlake na jeziku opozarja na stranpoti slovenske družbe in politike. »Nekje sem prebral, da največje zlo v družbi niso tisti, ki povzročajo zlo, ampak tista večina, ki to zlo mirno in brezbrižno opazuje,« je dejal v svojem zadnjem intervjuju.

Milan Gregorič se je rodil v Dekanih pri Kopru 8. septembra 1934. Kot otrok je doživel fašizem in osnovno šolo začel v italijanščini. Po vojni je maturiral na klasični gimnaziji v Trstu in diplomiral na Ekonomski fakulteti univerze v Ljubljani. Delal je v gospodarstvu na odgovornih mestih v koprskem Stavbeniku, ljubljanski Hoji, Perutninskem kombinatu Pivka, Luki Koper in Zdravstvenem centru Koper. Ob karieri je ogromno moči posvečal civilnodružbenim dejavnostim.

Neuklonljivost in pokončnost, kljub vsem pritiskom, Gregoriča spremlja že od otroštva. Milan Gregorič je predstavljal zametke politične opozicije v državi, saj je že konec 70-ih let prejšnjega stoletja pomagal kulturno prebujati Slovensko Istro in že v svinčenih časih postal redni obiskovalec foruma Draga na Opčinah. Gregorič je bil med ustanovitelji Kulturnega kluba Istra, Skupine 88 in koprskega Demosa. Že od vsega začetka demokracije pa je zavračal vabila za vstop v politiko, ker je ostal zavezan svoji publicistiki. Bil je tudi med ustanovitelji društva Tigr in koordinator Mnenjskega gibanja za Slovensko Istro.

Gregorič je postal publicist že kot študent. Veliko je dopisoval v različna glasila in pisal pisma bralcev v časnike. Veliko je objavljal tudi izven meja Republike Slovenije, tako v zamejstvu kot izseljenstvu. Doslej se je nabralo že več kot 700 objavljenih člankov. Njegovi zapisi so imeli velik odmev. Gregoričeve pronicljive geopolitične analize so vzbudile pozornost ne le politikov, ampak tudi zahodnih tajnih služb. Pisanje o italijanskih poskusih destabilizacije Istre v novoustanovljenih demokracijah Slovenije in Hrvaške lahko postavimo kot zgled slovenskega raziskovalnega novinarstva. Članke je zatem objavil v treh knjigah: Politični ciklon nad Istro in Slovenija v tesnem objemu zahodne sosede in Sence nad oazo sožitja: italijanska manjšina od ljubezni do konfrontacije. Gregorič, svetovljan in izrazit podpornik vseh narodnih manjšin, je zato postal nezaželen v osrednjih primorskih medijih. Gregoričevo publicistiko najdemo v njegovih 14 knjigah: tri zbornike je uredil, 11 knjig pa je v celoti njegovih. Kljub 80. rojstnemu dnevu pa nove knjige še vedno nastajajo.

Za svoje delo je Gregorič prejel prvo Peterlinovo nagrado (2012) za osveščanje slovenske javnosti o dogajanjih na zahodni meji ob razpadu Jugoslavije in zaradi dolgoletnega dela na publicističnem področju z vzdrževanjem stikov in povezovanjem Slovencev na obeh straneh meje. Dvakrat je bil izbran tudi za najpomembnejšo nagrado Slovenske Istre, Kocjančičevo nagrado, kar so potem lokalni politiki blokirali v občinskih svetih. Združenje novinarjev in publicistov je zato ob zadnji blokadi javno protestiralo z besedami: »Gregorič je lokalnim oblastem očitno napoti zaradi sodelovanja v slovenski pomladi in dvajsetletnega opozarjanja na stranpoti slovenske tranzicije. Nekaterim politikom italijanske manjšine pa ni po volji, ker je razkrival italijanske diplomatske in politične pritiske, da bi destabilizirali Istro v osamosvojenih Sloveniji in na Hrvaškem.«

Gregorič v knjigah opisuje slovenski prehod čez Rdeče morje. Pri tem se ne izogiba imenom in nezaželenim temam. Veliko je pisal o medijskih monopolih in vzrokih za medijsko situacijo v državi. Poleg osrednjih medijev je natančno opisal vse o koprskem dnevniku Primorske novice in »spodkopavanju njegove pluralnosti«.

Gregoričevo publicistično delo v Slovenski Istri še toliko pomembneje, ker gre za posebno družbeno okolje, ki je v marsičem drugačno od druge Slovenije. V t(ak)em okolju je še toliko težje vztrajati.

Gregorič ne kuha zamer in vztraja v kulturnem dialogu z vsakim, ne glede na prepričanje in pripadnost. Zato ga cenijo tudi mnogi, ki so mu v političnem razmišljanju povsem nasprotni.

Gregorič se vse svoje življenje resnicoljubno trudi za poštenost in socialno pravičnost. Njegovo publiciranje izraža vero v demokratične vrednote in širi politična in svetovnonazorska obzorja slovenske družbe. Za njegov prispevek k pluralizaciji medijskega prostora mu Združenje novinarjev in publicistov podeljuje Meškovo priznanje za življenjsko  delo.

Nagrado je za leto 2014 podelil Upravni odbor Častnega priznanja Boruta Meška, ki ga vodi dr. Boštjan M. Turk in deluje v okviru Združenja novinarjev in publicistov (ZNP).