Preskoči na glavno vsebino

Roman v krogu (Drago Jančar: Drevo brez imena)

Ko govorimo o polpretekli zgodovini, to tragično obdobje le težko povezujemo s spolnostjo. A prav to se zgodi v romanu priljubljenega pisatelja Draga Jančarja.

Arhivar v dosjeju političnega emigranta umrlega v Avstraliji najde življenjsko zgodbo pravega pravcatega Casanove. Med stotinami trofej tega erotomana je tudi učiteljica, ki jo dobro pozna naš arhivar, kar Jančarjevega junaka, pa tudi bralca, potegne v zgodbo.


Roman Drevo brez imena je nenavaden zaradi vrste elementov. Posega v temo bratomorne vojne, ki se je slovenski umetniki radi izogibajo. Jančar pa je celo glasno protestiral, da so kritiki njegovo Drevo brez imena prezrli. V zadnjih tednih je sicer knjiga dobila nekaj medijske pozornosti, saj je prišla v finale izbora za nagrado Kresnik.

Brezno v Kočevskem Rogu, iz katerega se je po bukvi rešil
France Kozina. Njegovo pričevanje je objavljeno tukaj
Jančar je sicer v romanu upodobil drugega človeka.
Druga nenavadnost je prepletanje časov in skakanje iz sedanjosti v preteklost s pomočjo starodavnega mita o plezanju po visokem drevesu, ki ga poznamo tudi iz ljudskih pravljic našega otroštva. Drevo brez imena je drevo življenja, po katerem se je iz kraških brezen rešilo tistih nekaj pričevalcev o povojnih pomorih, ki jih lahko preštejemo na prstih dveh rok. 

Tretja nenavadnost, po kateri si bo vsak bralec knjigo zapomnil pa je krog, v katerega je sklenjenih 99 poglavij romana. Začne se s poglavjem 87, nadaljuje do 99-ega, temu sledi prvo in tako naprej do 86-ega.

Genialnost pa je tudi v tem, da bi se ta krog poglavij lahko začel in končal na kakem drugem mestu. Verjetno pa prav vsak bralec po zadnjem poglavju »prostovoljno« prebere še enkrat prvi sklop romana. Vsekakor zanimiva zgodba v lepem Jančarjevem slogu, ki ga ni za zamuditi.

Mimogrede naj omenim še misel akademika Alojza Rebule, ki mi jo je povedal nekaj mesecev po izidu knjige (intervju je objavljen tule):

"Zadnjič je Drago Jančar rekel, da za njegovo knjigo Drevo brez imena v osmih mesecih ni nihče napisal recenzije. Situacija torej ni normalna. Anomalija je v politiki - v Ljubljani dobivamo Titovo ulico - in v kulturi. Literarne kritike ni. Ne bi smeli preprosto prezreti, kar izhaja. Gre tudi za blokade. Nekatere teme so v slovenski kulturi tabu. Na to temo sem v zadnjih letih napisal dva romana: prvi je o Kocbeku, drugi o domobranski tragediji. O prvem je bila objavljena ena sama ocena, o drugem pa ne duha ne sluha nikjer. Sedaj sem se navadil in ne pričakujem nobenih literarnih kritik več."

Založba Modrijan, 23 evrov, 
ocena je bila objavljena v prilogi Večera Bonbon leta 2009

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost po 25. februarju, saj sem še vedno bolan. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Ne verjamem, da prve ankete o Šarcu niso bile ponarejene. Čez noč je postal druga najbolj priljubljena osebnost Dela. Zelo rad bi videl dokaze za tisto anketo, saj isti dan enaka anketa v nekem drugem mediju Šarca niti na lestvici ni imela.
(VVFaktor 81, O ustvarjanju novega zmagovalca volitev Marjana Šarca, KLIK)
Vrhovni sodnik in državna sekretarka bi zato, ker njun otrok z nožem grozi učiteljem, v trenutku odstopiti. To bi bilo častno dejanje. V naši državi pa se dogaja celo, da vrhovni sodnik Đorđević grozi medijem, ki o tem poročajo. Nezaslišano.
(VVFaktor 81, O sinu funkcionarjev, ki se ga boji vsa Ljubljana, KLIK)
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede …

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…