Preskoči na glavno vsebino

Zakaj je pogrebno podjetje kupilo Primorske novice

Samo na prvi  pogled je nenavadno, da je 17% deleža koprskega dnevnika Primorske novice kupila koprska Komunala, javno podjetje, ki se sicer ukvarja z zbiranjem odpadkov in pogrebnimi storitvami. Enako nenavadno kot je to, da je bil delež prej last gradbenega podjetja. Ali, da je večinski lastnik časnika - ladjar.
Pojdimo po vrsti. Primorje ni postalo lastnik časnika zarradii svojee dejavnosti,  ampak  zaradi svojega šefa. Dušana Črnigoja. Nekdanji direktor drugega največjega gradbinca v državi je hotel z medijem pridobiti vpliv. In ga tudi je, saj je časnik o njem  zato lepše poročal. 
Podobno je razmišljal direktor Splošne plovbe, nemške ladjarske družbe. Egon Bandelj, dolgoletni član SDS in član vodstva koprskega odseka Zbora za Republiko, ima z lastništvom medija večji vpliv v družbi,  posebej  v lokalnem okolju.
Na dražbi so delež propadlega gradbinca hoteli kupiti nekateri zaposleni, ki pa bojda niso imeli dovolj denarja. So mogoče pozabili, da so v preteklosti  prav oni že imeli večinski  delež, a so ga prodali?
Enake želje so imeli tudi tisti, ki so hoteli delež kupiti, da bi kapitalsko povezali koprski dnevnik z ljubljanskim Dnevnikom in ga počasi anektirali. A jim je spodletelo, ker se je pojavil še en direktor podjetja, ki si želi z  javnim denarjem pridobiti medijski vpliv. Gašpar Gašpar Mišič je tesen sodelavec koprskega župana Borisa Popoviča, ki ga Primorske novice že leta in leta sistematično kritizirajo. Pred leti je župan zaradi tega tudi že odstavil odgovornega urednika Primorskih novic in postavil dva direktorja.
Stanje vseslovenskega medijsko-političnega prepletanja bi državljane moralo skrbeti, saj imajo mediji neznansko moč. Tega pa se v Sloveniji najbolj zavedajo predvsem - politiki.

Tino Mamić, predsednik Združenja noviinarjev in publicistov (ZNP)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…