Preskoči na glavno vsebino

Zakaj je pogrebno podjetje kupilo Primorske novice

Samo na prvi  pogled je nenavadno, da je 17% deleža koprskega dnevnika Primorske novice kupila koprska Komunala, javno podjetje, ki se sicer ukvarja z zbiranjem odpadkov in pogrebnimi storitvami. Enako nenavadno kot je to, da je bil delež prej last gradbenega podjetja. Ali, da je večinski lastnik časnika - ladjar.
Pojdimo po vrsti. Primorje ni postalo lastnik časnika zarradii svojee dejavnosti,  ampak  zaradi svojega šefa. Dušana Črnigoja. Nekdanji direktor drugega največjega gradbinca v državi je hotel z medijem pridobiti vpliv. In ga tudi je, saj je časnik o njem  zato lepše poročal. 
Podobno je razmišljal direktor Splošne plovbe, nemške ladjarske družbe. Egon Bandelj, dolgoletni član SDS in član vodstva koprskega odseka Zbora za Republiko, ima z lastništvom medija večji vpliv v družbi,  posebej  v lokalnem okolju.
Na dražbi so delež propadlega gradbinca hoteli kupiti nekateri zaposleni, ki pa bojda niso imeli dovolj denarja. So mogoče pozabili, da so v preteklosti  prav oni že imeli večinski  delež, a so ga prodali?
Enake želje so imeli tudi tisti, ki so hoteli delež kupiti, da bi kapitalsko povezali koprski dnevnik z ljubljanskim Dnevnikom in ga počasi anektirali. A jim je spodletelo, ker se je pojavil še en direktor podjetja, ki si želi z  javnim denarjem pridobiti medijski vpliv. Gašpar Gašpar Mišič je tesen sodelavec koprskega župana Borisa Popoviča, ki ga Primorske novice že leta in leta sistematično kritizirajo. Pred leti je župan zaradi tega tudi že odstavil odgovornega urednika Primorskih novic in postavil dva direktorja.
Stanje vseslovenskega medijsko-političnega prepletanja bi državljane moralo skrbeti, saj imajo mediji neznansko moč. Tega pa se v Sloveniji najbolj zavedajo predvsem - politiki.

Tino Mamić, predsednik Združenja noviinarjev in publicistov (ZNP)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost po 25. februarju, saj sem še vedno bolan. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Ne verjamem, da prve ankete o Šarcu niso bile ponarejene. Čez noč je postal druga najbolj priljubljena osebnost Dela. Zelo rad bi videl dokaze za tisto anketo, saj isti dan enaka anketa v nekem drugem mediju Šarca niti na lestvici ni imela.
(VVFaktor 81, O ustvarjanju novega zmagovalca volitev Marjana Šarca, KLIK)
Vrhovni sodnik in državna sekretarka bi zato, ker njun otrok z nožem grozi učiteljem, v trenutku odstopiti. To bi bilo častno dejanje. V naši državi pa se dogaja celo, da vrhovni sodnik Đorđević grozi medijem, ki o tem poročajo. Nezaslišano.
(VVFaktor 81, O sinu funkcionarjev, ki se ga boji vsa Ljubljana, KLIK)
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede …

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…