Preskoči na glavno vsebino

Nova medijska zakonodaja: O zdravniku, ki zdravi raka s pedikuro

Slovenska vlada pripravlja novo medijsko zakonodajo. V sklopu te so lahko
sodelovali vsi državljani in celotna stroka, v resnici pa so ključno besedo imeli
tisti, ki jo imajo že zadnjih 40 let. Tisti isti. Drugi so bili bolj privesek, ki so sicer
lahko kaj povedali, a jih glavni igralci niso jemali najbolj resno.

Na to temo je moja malenkost bila nekajkrat naprošena za kako izjavo v imenu
Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Seveda je imelo ono drugo
novinarsko društvo, tisto, ki ga je partija ustanovila v partizanih med vojno,
vsaj desetkrat več medijskega prostora kot ZNP. Celo na RTVS, kjer
programski standardi jasno zapovedujejo enakpravno obravnavanje različnih
polov. Pravzaprav je na RTVS prišlo do smešno absurdne situacije: štirikrat
zapored sem v zadnjem letu na prošnjo nacionalne RTV hiše dal izjavo, ki so
jo posneli, potem pa ne objavili. Vsakič sem kot ključni problem slovenskih
medijev poudaril njihovo (ne)pluralnost in povezanost s politiko. Vsakič so mi
na vprašanje, zakaj naročena in posneta izjava ni bila objavljena, različni
uredniki odgovorili, da je bil edini vzrok časovna stiska. Človeku gre na smeh.
V medijih in na razpravah so ogromno časa posvetili nepomembnim vsebinam,
ki so le posledica nekega stanja. Kot da bi zdravnik bolniku z rakom predpisal
– pedikuro.

Slovenija je edina država v EU, ki nima niti enega desnsredinskega dnevnika.
V Sloveniji mediji soustvarjajo politiko in pomagajo proizvajati politične ideje in
celo politične stranke. Tako kot so poleti in jeseni 1990 ključno pripomogli, da
se je javno menje nagnilo v prid referendumu za neodvisno Slovenijo, so tudi
ključno vplivali, da so padle zadnje tri slovenske vlade in da je nastala in
zmagala SMC. V tritisočletni zgodovini Evrope ne poznamo primera, da bi na
volitvah zmagala politična stranka, ki je nastala en (1) mesec pred volitvami.

Strokovno gledano je kakovost slovenskega novinarstva v četrt stoletja padla,
kljub napredku tehnologije. Kdor ne verjame, naj kupi tri hrvaške in tri
italijanske dnevnike in jih primerja s tremi slovenskimi. Že samo z očmi, tudi
brez znanja jezika, bo videl veliko razliko.

Nadaljevanje članka je v zadnjem Slovenskem času:
https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/revija/slovenski-cas

PS
O mojem referatu, zaradi katerega je nekatere novinarje med poslušalstvom kar dvigovalo s stolov, je državna tiskovna agencija STA (Jelka Lekše) poročala le s polovico stavka: "Tino Mamić je opozoril na po njegovem mnenju še vedno prezapletene birokratske psotoke na področju medijev." Komentar te samocenzure verjetno ni potreben?

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…