Preskoči na glavno vsebino

Anonimni odgovor RTVS, ki spušča meglo

Tiskovni urad RTVS je malce za mojim pismom medijem poslal obvestilo javnosti. Meni ga niso niti poslali, dobil sem ga od znancev. Pismo ni podpisano, je anonimno.
V njem Anonimus piše o razlogih za umik, a ne odgovori na vprašanje, zakaj so uredniki ves dan menjevali naslove dokumentarca. Ne odgovarjajo niti na vprašanje, zakaj so bili v bunker poslali tudi dosje Slovenski plebiscit Jožeta Možine. In ne pojasnijo, zakaj ravno določene zgodovinske dokumentarce vedno znova in znova prestavljajo na različne spletne naslove.
Duh je ušel iz steklenice. Enoumju je treba narediti konec.
Tino Mamić

From: PR - RTV Slovenija [mailto:pr@rtvslo.si
Sent: Friday, October 28, 2016 10:54 AM
To: PR - RTV Slovenija <pr@rtvslo.si>
Subject: Izjava za javnost glede dokumentarne oddaje Dosje: JLA


Opis: cid:image001.jpg@01CF8183.34D86710


Spoštovani,
zaradi razjasnitve okoliščin, zaradi katerih je Televizija Slovenija po predvajanju dokumentarne oddaje Dosje: JLA -  Jugoslovanska ljudska armada na 1. programu Televizije Slovenija oddajo začasno izločila iz arhiva na spletni strani www.rtvslo.si, pošiljamo naslednje pojasnilo.

Oddaja Dosje: JLA je bila tik pred predvajanjem skrajšana, iz nje je bilo izrezano arhivsko gradivo, za katerega Televizija Slovenija nima urejenih avtorskih pravic. Na splet je bila po predvajanju oddaje na Televiziji Slovenija v torek zvečer pomotoma naložena prva, sporna različica oddaje, zato jo je bilo treba v multimedijskem arhivu zamenjati. Po predvajanju je bil avtor opozorjen, da za vse arhivsko gradivo, uporabljeno v oddaji, še nimamo urejenih avtorskih pravic, zato smo oddajo začasno umaknili s spleta in jo ponovno uvrstili, ko smo pravice preverili in uredili. Oddajo smo v taki obliki v četrtek, 27. oktobra 2016, tudi ponovili na programu Televizije Slovenija.

Vsi očitki o manipulacijah in cenzuri so zato povsem neupravičeni in neutemeljeni.

Vodstvo Televizije Slovenija

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…