Preskoči na glavno vsebino

Resnica o Boštjanu Marku Turku

Danes je Revija Reporter objavila v svoji tiskani izdaji odziv ZNP na kleveto. Že prej jo je objavila tudi na svojih spletnih straneh. Zaradi informiranosti javnosti jo na tem mestu ponatiskujemo.
Laž Boštjana Marka Turka, da naj bi na odločanje Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) vplivala Udba, je precej razburila javnost. Zato je prav, da odkrijemo ozadje te zlohotne manipulacije.Turk je bil nekaj let član ZNP, kakor tudi predsednik odbora, ki odloča o Meškovih priznanjih.

Kaj je šlo narobe, bi bilo težko podrobno opisati, saj bi bilo 100 strani Reporterja premalo. Zato samo nekaj dejstev. Priznanja je Turk že pred prvo sejo odbora brez vednosti kogarkoli v ZNP po telefonu ponudil vsaj trem ljudem. Dva sta ga zavrnila, Roman Leljak pa ne. To ni samo v nasprotju s pravili ZNP in logiko vsake komisije za priznanja na tem planetu, ampak tudi v posmeh združenju.

Čez nekaj tednov je odbor na seji pod vodstvom Turka soglasno izbral prejemnike priznanj. Med njimi ni bilo Leljaka. Turk je nato še pred potrditvijo zapisnika sklical dopisno sejo in skušal sprejeti drugačne sklepe. Na člane odbora pa je ob tem osebno in po telefonu izvajal velike pritiske. Tudi grozil, da bo sicer s posamezniki obračunal v kolumni Reporterja. Zato sem kot idejni pobudnik ustanovitve ZNP in njegov sedanji predsednik predlagal sklic seje odbora. Turk pa je v nasprotju z mnenjem članov odbora ni hotel sklicati. Slednjič je prišlo do seje na zahtevo članov odbora.

Prve pol ure so Turka člani komisije in povabljeni člani vodstva ZNP prepričevali, da se sejo začne s sprejetjem dnevnega reda. Ko je slednjič Turk to dal na glasovanje, je bil na predlog več članov odbora sprejet dnevni red, dopolnjen s točko glasovanje o zaupnici predsedniku in točko razno. Vsi, tudi Turk, so dnevni red sprejeli.

Na seji se je pokazalo marsikaj. Med drugim tudi to, da so bili stroški za podelitev priznanj nekajkrat višji od realnih cen. Člani odbora so Turku očitali tudi, da je interna elektronska pisma med člani in vodstvom ZNP pošiljal Bojanu Požarju. In da je na sejo odbora kar v kolumni Reporterja povabil vse bralce. Predsednik odbora Turk je na seji večkrat zagrozil, da bo o vsem dogajanju obvestil medije. Ponudil je tudi »gentlemanski sporazum«, da bi, če nagrado dobi Leljak, on odstopil.

Slednjič je, tik pred glasovanjem o nagrajencih, obljubil ustanovitev novega novinarskega društva, izstopil iz ZNP in protestno zapustil sejno sobo. Odbor je nato soglasno odločil o prejemnikih priznanja za leto 2015. Še preden se je seja končala, je vse informacije, vključno s celotno korespondenco, tudi zasebno pošto o kandidatih za priznanja, poslal Bojanu Požarju.

Preostalih šest članov odbora je sejo nadaljevalo in o vsem sklepalo soglasno. Soglasno so z mesta predsednika odbora razrešili Turka zaradi neprimernega vodenja odbora in javnega blatenja ZNP v medijih. Glede konkretnega predloga, da eno od priznanj dobi Roman Leljak, je odbor razpravo in glasovanje o tem prestavil na naslednje leto, ko bodo nekatere domnevno sporne stvari glede finančnih goljufij bolj jasne.

Ne lažem. Zato sem napisal samo trditve, za katere sem povsem gotov, da so resnične. V tem pogledu sem v šibkejšem položaju kot tisti, ki laže ali širi polresnice. Zato je še toliko pomembneje, da laž v mediju zanikamo javno. Za resnico se je treba vedno boriti.

Tino Mamić, predsednik ZNP

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…