Preskoči na glavno vsebino

ZNP: Meškovo priznanje 2015 dobi dr. Marko Kremžar

Meškovo priznanje 2015 za življenjsko delo prejme pisatelj, gospodarstvenik in publicist dr. Marko Kremžar. Meškovo priznanje 2015 za medijsko novost (debitanta) pa prejme portal in časnik Domovina. V nadaljevanju je slavnostni nagovor predsednika ZNP.
 
Nocojšnji večer je nekaj posebnega. Združenje novinarjev in publicistov namreč podeljuje priznanja, poimenovana po našem ustanovnem članu Borutu Mešku. Z njimi ne le obujamo spomin na pokončnega novinarja, ampak tudi kažemo na svetle zglede v slovenskem medijskem prostoru. Medijska Slovenija je še vedno zelo daleč od pluralizma kot ga poznamo v zahodnih demokracijah. Živimo v okolju, ki je po eni strani izredno agresivno do izražanja ljudi, ki ne mislijo enako kot levičarska politična elita. Po drugi strani pa nam mediji vsiljujejo svoj pogled na svet, ideologijo, ki se spogleduje s totalitarističnimi idejami.  Spomnimo se samo medijske gonje proti zagovornikom družine pred nedavnim referendumom. Ali pa medijskega vrednotenja množičnega prihoda muslimanskih emigrantov v Evropo.
V taki medijski mineštri je težko ostati na površju. A vendar tudi pod Triglavom o(b)staja veliko pokončnih peres, novinarjev in publicistov, ki se ne dajo in vztrajajo. Peres, ki ne pišejo zaradi svojega ega ali denarja, marveč zaradi zvestobe demokraciji. Tak borec je bil tudi Borut Meško, ki je zaradi agresivnega medijskega okolja sam v sebi izgorel. Več mesecev je trpel pritiske in doživljal mobing. Na dan, ko ga je vladni nameščenec protipravno vrgel na cesto samo zato, ker se ni hotel udinjati novi vladi, je pri zdravniku izvedel, da ima raka.
V Slovenije je meškov kljub vsem pritiskom še vedno veliko. Prav je, da to povemo tudi naglas. Zato nocoj podeljujemo priznanja. Vesel sem, da je komisija, ki se je odločala soglasno, gledala ne le onstran ljubljanske obvoznice, ampak tudi onkraj meja. Združenje novinarjev in publicistov, ki svojih članov nima samo znotraj meja Republike Slovenije, je za tokratna priznanja prejelo predloge iz vseh koncev sveta. Ali bolje, iz vseh treh Slovenij. Matične, zamejske in izseljenske. Na to smo seveda na moč ponosni.
Tino Mamić
predsednik Združenja novinarjev in publicistov
V Ljubljani, 13. januarja 2015

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…