Preskoči na glavno vsebino

Vladni birokratizem omejuje medije (izjava)

Dopolnitve medijskega zakona si gotovo služijo ustavno presojo. Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev.
Male radijske postaje so, tako kot vsi lokalni mediji, v še večjem primežu sodobnih trendov, ki tarejo medijsko krajino. Namesto, da bi vlada medijem pomagala vsaj s poenostavljanjem zakonodaje, če že ne z nišjimi davki, nalaga medijem dodatne obremenitve.
Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost, pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri.
Kvote slovenske glasbe so same po sebi koristne. A v slovenskem primeru temu ni tako, saj so kvote prinesle poplavo nekakovostnih glasbenih plagiatov grškega in turškega porekla. Kvote bi morale pomagati slovenski glasbi, ne pa pomagati pop glasbenikom samo, zato, ker ustvarjajo v Republiki Sloveniji. Slovenske ljudske in klasične glasbe zaradi veljavnega zakona ni niti za odstotek več. Čemu torej zakon služi? Oziroma, KOMU zakon služi?
Na jutrišnjo sejo komisije Državnega sveta so včeraj zvečer povabili tudi neobstoječe Društvo novinarjev in publicistov Slovenije (DNPS). Ker so pošto poslali na uradni naslov Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), so verjetno mislili na nas? Nismo namreč gotovi, saj tako državne institucije kot dominantni mediji zelo neradi pošiljajo vabila na naš naslov.

Tino Mamić
predsednik ZNP

www.znp.si

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…