Preskoči na glavno vsebino

XVIII. Večer pod Čavnom: O nastanku Skrilj in Stomaža

Skrivska šagra se bo začela s petkovim večerom, ki bo posvečen nastanku vasi Skrilje. Med pripravo knjige o obeh vaseh, ki jo piše profesor zgodovine Tino Mamić, je prišlo na dan presenetljivo odkritje, da Skrilje niso bile omenjene prvič leta 1086, kot smo mislili doslej, ampak že 1063. Podobno velja tudi za Stomaž, saj je bil prvič omenjen leta 1507, ne pa šele leta 1523 kot je veljalo doslej.
Kdo so bili prvi Fočkarji in prvi Skrlani? Kako so bili povezani tudi s predslovanskimi staroselci? Kateri so najstarejši priimki v obeh vaseh? Na ta in podobna vprašanja bo z besedo in sliko odgovarjal novinar in zgodovinar Tino Mamić v
petek, 14. julija 2017
ob 20.00
v osnovni šoli Skrilje
V okviru participativnega proračuna bo septembra Občina Ajdovščina izdala knjigo o obeh vaseh. Zato vabimo krajane Stomaža in Skrilj, da pri tem sodelujejo. V kolikor imate v predalih ali na podstrešju starejše fotografije, pisma, dnevnike ali dokumente in bi želeli, da se ta dediščina arhivira, najlepši primerki pa objavijo v knjigi, ste povabljeni, da pridete na šolo že vse od 18. ure naprej. Vaše dokumente si bomo skupaj ogledali in jih preslikali. Tako se bodo ohranili v digitalni obliki za prihodnje generacije. V kolikor ne veste, kako in kdaj so nastali, vam bo gost gotovo dal kako novo informacijo o tem.

Vstop je prost. Povej naprej.

Večer organizirajo:
Društvo prijateljev mladine Skrilje
Krajevna skupnost Skrilje
Civilna iniciativa Čaven
Dodatne informacije: tino.mamic@gmail.com


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v torek, 16. januarja ob 19.15, skupaj z Bernardom Brščičem. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je treba omejiti in po zgledu Francije začeti omogočati mladim družinam, da se lahko odločijo za otroke. Priseljevanje je treba tako prilagoditi, da imajo prednost ljudje s podobnimi navadami, jezikom in kulturo. Ukrajinci, Makedonci ali Bošnjaki bi se bistveno hitreje integrirali v slovensko družbo kot pa Arabci. Hkrati je treba priseljencem dati možnost, da se integrirajo v slovensko družbo in enakopravno uveljavijo. Začeti se je treba borit proti getoizaciji ljudi samo zato, ker so se njihovi starši rodili 300 km stran. Država bi morala spodbujati priseljence, da ne p…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji