Novinar Mladine Borut Mekina je z novinarskim vprašanjem razkril vso bedo slovenskega politično usmerjenega novinarstva. Postavil se je v vlogo strička iz ozadja, ki po naročilu pravih stricev skrbi za pravovernost pri malih ribah. Pokazal je na tesno sprego med državnimi in paradržavnimi podjetji ter mediji, ki je botrovala pri blokadi oglaševanja na številnih "nepravovernih" medijih.
Tovrstna politika vladajoče levice ob pomoči dominantnih medijev je botrovala zlomu Slovenca, Jutranjika, TV3 itd. Tovrstna politika še danes postavlja v neenakopraven položaj na trgu vse katoliške in nelevičarske medije. Kaj nam pomaga ustavno zagotovljena svoboda medijev, če jo po svoje krojijo dominantni mediji v službi vladajoče politike.
Reakcija kaže tudi na refleks novinarjev iz nekih drugih časov, ko je bila vsak najmanjša kritika oblasti vzeta kot frontalen napad in je bil novinar kriv za besede, ki jih je izrekel njegov sogovornik.
Mimogrede, Bernard Brščič v intervjuju ni nikjer zanikal obstoja holokavsta, v kar se lahko prepriča tudi vsak poslušalec. A tudi če bi to storil, bi za njegovo izjavo ne smeli kaznovati medija s prekinitvijo pogodbe o oglaševanju.
Pisma novinarja Mekine oglaševalcem so dokaz, da se praksa prejšnjega režima, ko so bili novinarji podaljšana roka levičarskega režima, tudi po četrt stoletja ni prenehala.
Tino Mamić,
predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP)
"Družbeno politični delavec" Mekina mora pisati, kot kruhoborec, po nareku njegovih stricev in tet. Problem pa je, če v to kar je napisal, tudi dejansko verjame. Taki peljejo državo nazaj v totalitarizem.
OdgovoriIzbrišiDesni mediji in novinarji in vsi na desnici imajo menda enako svobodo, da reagirajo na to, s čimer se ne strinjaj, tako kot sami vedo in presodijo.
OdgovoriIzbrišiZato ne levi in ne desni novinarji menda ne rabijo "stricev" in menda ne delujejo samo, ko jim strici to poreko.