Preskoči na glavno vsebino

Fešta s klapami

Sobotni koncert dalmatinskih klap v portoroškem Avditoriju je navdušil. Spontani aplavzi med pesmimi, ritmično ploskanje in pripevanje  so dokaz, da je ta glasbena zvrst v Sloveniji še vedno izredno priljubljena. Nenazadnje na to kažejo tudi same klape, ki so začele peti v – slovenščini. Tudi v soboto smo tako slišali klapske izvedbe treh slovenskih skladb: Solinar, Bele snežinka in Dan ljubezni. Slednjo je zapela klapa Cambi iz Kaštela pri Splitu, ki je le nekaj dni pred tem imela največji samostojni koncert kake klape, saj jih je na splitskem stadionu Poljud poslušalo več kot 10.000 ljudi. O izredni kakovosti pol stoletja stare klape Cambi, ki praktično na vsakem festivalu, kjer se pojavi, odnese domov prvo nagrado, se je prepričala tudi portoroška publika.
Tudi vse druge klape so prišle iz Dalmacije. Izjema je bila le »domačinka«, piranska klapa Solinar. Če je kdo pomislil, da gre za poceni kopijo povprečne hrvaške klape, se je uštel. Znani slovenski pevec hrvaških korenin Slavko Ivančić je namreč ustanovil kakovostno zasedbo, ki dosega pohvale tudi na gostovanjih na Hrvaškem. Med tremi ubranimi skladbami je bila pesem Solinar, ki jo je domača publika glasno poprijela.
Dobro so se odrezale vse klape: Sv. Juraj, Kumpanji, Iskon in Kampanel. Posebna gostja večera, Meri Cetinić, pa je sede odpela nekaj svojih uspešnic. Ob lastni spremljavi, na trenutke tudi simpatično improvizirani. Škoda le, da Dalmatinka z enim od najbolj znanih glasov v ranjki Jugoslaviji ni ubirala črnobelih tipk na klavirju ali vsaj pianinu, ampak le na malem »sintezajerčku«.
Večer je sklenila priljubljena šibeniška klapa Maslina. Seveda je izvedla tudi najbolj izvajano klapsko pesem v zgodovini, Da te mogu pismom zvati. Čeprav so jo odpeli že neštetokrat, jo še vedno pojejo z dušo. To publika opazi. Zato je bil večer nagrajen s stoječimi ovacijami. Za razliko od koncerta izpred dveh let na istem mestu, ki je bil precej slabše kakovosti in si pridevnika dalmatinski niti ni zaslužil, je bil tokratni prava dalmatinska fešta. Zatorej: »Nek' se daleko ćuje!«
Tino Mamić

PS: Po koncertu me je na avtomobilu čakalo neprijetno presenečenje. Za napačno parkiranje - Avditorija, ki vabi tisoče, za parkirišča ne briga - so mi piranski redarji pustili listek. Če bi šlo za nekaj desetakov, bi stisnil zobe in si rekel, "Tako pač je, bom pač plačal". A višina kazni za napačno parkiranje v Portorožu zvečer, je 200 (dvesto) evrov. Kdo je tukaj nor?
Dalmatinske klape, Avditorij Portorož, 2011
objavljeno kot uvodnik v prilogi TV-Okno 8.7-mbra 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…