Fešta s klapami

Sobotni koncert dalmatinskih klap v portoroškem Avditoriju je navdušil. Spontani aplavzi med pesmimi, ritmično ploskanje in pripevanje  so dokaz, da je ta glasbena zvrst v Sloveniji še vedno izredno priljubljena. Nenazadnje na to kažejo tudi same klape, ki so začele peti v – slovenščini. Tudi v soboto smo tako slišali klapske izvedbe treh slovenskih skladb: Solinar, Bele snežinka in Dan ljubezni. Slednjo je zapela klapa Cambi iz Kaštela pri Splitu, ki je le nekaj dni pred tem imela največji samostojni koncert kake klape, saj jih je na splitskem stadionu Poljud poslušalo več kot 10.000 ljudi. O izredni kakovosti pol stoletja stare klape Cambi, ki praktično na vsakem festivalu, kjer se pojavi, odnese domov prvo nagrado, se je prepričala tudi portoroška publika.

Tudi vse druge klape so prišle iz Dalmacije. Izjema je bila le »domačinka«, piranska klapa Solinar. Če je kdo pomislil, da gre za poceni kopijo povprečne hrvaške klape, se je uštel. Znani slovenski pevec hrvaških korenin Slavko Ivančić je namreč ustanovil kakovostno zasedbo, ki dosega pohvale tudi na gostovanjih na Hrvaškem. Med tremi ubranimi skladbami je bila pesem Solinar, ki jo je domača publika glasno poprijela.

Dobro so se odrezale vse klape: Sv. Juraj, Kumpanji, Iskon in Kampanel. Posebna gostja večera, Meri Cetinić, pa je sede odpela nekaj svojih uspešnic. Ob lastni spremljavi, na trenutke tudi simpatično improvizirani. Škoda le, da Dalmatinka z enim od najbolj znanih glasov v ranjki Jugoslaviji ni ubirala črnobelih tipk na klavirju ali vsaj pianinu, ampak le na malem »sintezajerčku«.

Večer je sklenila priljubljena šibeniška klapa Maslina. Seveda je izvedla tudi najbolj izvajano klapsko pesem v zgodovini, Da te mogu pismom zvati. Čeprav so jo odpeli že neštetokrat, jo še vedno pojejo z dušo. To publika opazi. Zato je bil večer nagrajen s stoječimi ovacijami. Za razliko od koncerta izpred dveh let na istem mestu, ki je bil precej slabše kakovosti in si pridevnika dalmatinski niti ni zaslužil, je bil tokratni prava dalmatinska fešta. Zatorej: »Nek' se daleko ćuje!«

Tino Mamić

PS: Po koncertu me je na avtomobilu čakalo neprijetno presenečenje. Za napačno parkiranje - Avditorija, ki vabi tisoče, za parkirišča ne briga - so mi piranski redarji pustili listek. Če bi šlo za nekaj desetakov, bi stisnil zobe in si rekel, "Tako pač je, bom pač plačal". A višina kazni za napačno parkiranje v Portorožu zvečer, je 200 (dvesto) evrov. Kdo je tukaj nor?

Dalmatinske klape, Avditorij Portorož, 2011

objavljeno kot uvodnik v prilogi TV-Okno 8.7-mbra 2011