Mwoja besejda

S porastom rumenega poročanja so vzniknile tudi nove osebnosti, ki so nenadoma postale zanimive, saj je bilo treba z nečim napolniti ta novi medijski prostor. Ne glede na konstantno jamranje Slovencev, kako je Slovenija majhna, smo v tako »majhni« deželi dobili veliko, pravzaprav ogromno novih zvezd(ic). V času rajnke Jugovine smo imeli samo enega pisatelja, ki je živel samo od prodaje svojih knjig (pa še tistemu so kritiki to zamerili, ker da mu je zaradi tega padla kakovost). Danes pa samo od svojega petja živi že množica Slovencev in Slovenk. Glede na to, kaj vse moramo poslušati na radijskih postajah, ki se držijo zakonskih kvot o deležu slovenske glasbe, se moram prav ugrizniti v jezik, da ne napišem kaj žaljivega. Prenekateri namreč spominja na sračjo pevko iz otroške zgodbice o sraki, ki je ukradla biserno ogrlico operni pevki, si jo nadela, in s »petjem« prestrašila pol gozda. Nadaljevanje kolumne v knjigi: Protestantino Naročila: tino.mamic@gmail.com ali +386-5-639-42-69 ...

Mediji so glavna in največja cokla razvoja slovenske demokracije, gospodarstva in pravosodja. A to lahko spremenimo državljani sami. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da šest tednov pred volitvami ustanovijo stranko, ki potem na parlamentarnih volitvah rekordno zmaga.  Samo v banana republiki se lahko zgodi, da sindikati na televiziji javnost ščuvajo proti gospodarskemu sodelovanju z ZDA. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da neplačano parkirnino izterjajo v nekaj tednih, medtem ko se tatovi milijard mirno vozijo naokrog s svojimi jahtami.  Da se je Slovenija osamosvojila, so imeli ključno vlogo mediji. A ti isti mediji so tudi najbolj zaslužni, da so Slovenijo že prehitele mnoge nekoč veliko revnejše srednjevropske države. Mediji so glavni krivci, da je slovenska demokracija postala banana-demokracija. Kako torej spremeniti medije? To je ključno vprašanje. To vprašanje so si politiki desne-sredine že nehali postavljati. Po četrt stoletja bojev za medijsk...

Zanima me, kdaj bo napočil dan, ko bo v javnosti postavljena zahteva za enkopravnost moških. In da OZN poleg mednarodnega dneva žensk uvede tudi dan moških. Nekaj bom o tem spregovoril tudi v moji novi knjigi, ki se pripravlja na tisk. Za pokušino je tu en odlomek: V tem feminiziranem in poženščenem svetu si moramo moški in ženske pravično razdeliti delo in odgovornosti. Prav je, da imamo v politiki ženske kvote, saj politika ne sme biti le domena moških. Političarke v politiko vnesejo kakovost. Enaka logika velja tudi na drugih področjih. Zato je treba uvesti tudi moške kvote na področjih, kjer so bili moški skorajda povsem izrinjeni. Med novimi sodniki, učitelji, vzgojitelji in zdravniki mora zato biti vsaj tretjina moških. Enaka kvota bi morala veljati po vsej Evropi tudi pri vpisih na gimnazije, pedagoško fakulteto, medicinsko fakulteto in pravno fakulteto. Več moških učiteljev bi v pedagoški proces prineslo novo kakovost. Da morajo vzgajati tudi moški, ne le ženske, pa s...

Častno meškovo priznanje za življenjsko delo je letos dobil akademik Boris Pahor (103). Za posebne dosežke pa sta priznanji dobila dr. Valentin Areh in Martin Brecelj.   Združenje novinarjev in publicistov vsako leto podeljuje Častna priznanja Boruta Meška, s katerimi skuša opozoriti na dosežke publicistov in novinarjev, ki so neupravičeno prezrti in neopaženi.  Podelitev je bil v dveh delih, saj smo Borisu Pahorju hoteli prihraniti pot v Ljubljano. Zato smo mu priznanje izročili doma v Kontovelu pri Trstu, kjer okreva po operaciji. Boris Pahor prejema Meškovo priznanje iz rok Urške Makovec in Tina Mamića. Foto: Erika Jazbar "V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«. Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode," stoji v utemeljitvi priznanja.  Priznanje sta ...

Akademik Boris Pahor je eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in družbeni prostor. Veliki pisatelj in mislec je v zadnjih letih tudi v slovenskih medijih dobil več prostora. A vendar se težko znebimo pomisleka, da ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu. Ob njegovem bogatem leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi, pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za slovensko demokracijo. Kot je sam Boris Pahor povedal, je 24 let z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral »nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v Italiji« in hkrati za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzem Rebulo objavil in...

V odddaji Odmevi na TVS je precej zanimanja požela debata o tem, zakaj Delo odpušča.  Tak razplet sem napovedal že pred leti. Ista zgodba se bo ponovila tudi na drugih medijih. Nihče pa si s prstom ne upa pokazati na povezavo do stricev iz ozadja. Prav ti so ukazali Petriču, da je kupil Delo.  Ker je zmanjkalo denarja, žrtve niso več pomembne. Odvečne novinarje Petrič (ne brez pristanka stricev, tudi njegovega "šefa" v F 21) sedaj mečejo proč. Kot stare kalcjete. Posnetek oddaje je tukajle: KLIK

Danes sem dobil vprašanje novinarja Kanala A glede nekega grozljivega posnetka, ki kroži po FB. Sprašuje me, kaj lahko ZNP naredi, da se posnetek umakne. Odgovoril sem mu takole. Grafit in FB FB je tako kot sosedov zid. Združenju novinarjev in publicistov se ukvarja z mediji, ne pa z grafiti na sosedovem zidu. Sicer je res, da je med FB in klasičnimi mediji bolj nejasna meja kot med betonskim zidom in televizijo. A vendar FB ne moremo jemati enako kot medij, ampak bolj kot zid. Državni organi se ne zganejo, ko se krši ustavo V naši državi velikokrat pozabljamo na ustavo. Zdrava kmečka pamet lahko že na podlagi ustave hitro ugotovi, če grafit krši ustavo. Če žali, če ščuva k sovraštvu, če krši svobodo izražanja. Žal pe zdrave kmečke pameti v nekaterih državnih organih zelo primanjkuje, če se spomnimo, kako se ni dalo ničesar ukrepati zoper grožnje z natikanjem na kol novinarju Gašperju Blažiču. Minister Gregor pa nič Na vse to smo že večkrat opozorili. A zgodilo se ni nič...

Dopolnitve medijskega zakona si gotovo služijo ustavno presojo. Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev. Male radijske postaje so, tako kot vsi lokalni mediji, v še večjem primežu sodobnih trendov, ki tarejo medijsko krajino. Namesto, da bi vlada medijem pomagala vsaj s poenostavljanjem zakonodaje, če že ne z nišjimi davki, nalaga medijem dodatne obremenitve . Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost , pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri. Kvote slovenske glasbe so same po sebi koristne . A v slovenskem primeru temu ni tako, saj so kvote prinesle poplavo nekakovostnih glasbenih plagiatov grškega in turškega porekla. Kvote bi morale pomagati slovenski glasbi, ne pa pomagati pop glasbenikom samo, zato, ker ustvarjajo v Republiki Sloveniji. Slovenske ljudske in klasičn...

Ni bolj primerne besede v teh trenutkih kot je besedna zveza za nebesa vipavskega mučenca Filipa Terčelja, "Nad zvezdami". Darinka Bajec je bila namreč sama zvezda, ki pa se je uspešno skrivala vse do svoje smrti. Tudi tisti, ki so jo poznali, niso vedeli vsega. Celo svetovni splet ne ve veliko. Ko sem pisal članek o njej za Novi Glas, ki bo še objavljen, sem naletel veliko pomembnih in zanimivih stvari. Zato naj na tem mestu opozorimo na dva filma. O življenju in ustvarjanju Darinke in in njene sestre Pavle Bajca sta bili posneti tudi dve oddaji na nacionalni televiziji, ki sta dostopni tudi na internetu. Pavla je bila lanskega novembra gostja oddaje Pričevalci Jožeta Možine ( KLIK ), leta 2009 pa je bil na sveti večer na prvem programu Televizije Slovenije predvajan dokumentarni film “Ljubi Bog ji je dal tol’k’ talentov”, ki ga je naredila Romana Kocjančič ( KLIK ).  O Darinki je za slovenski biografski leksikon geslo prispeval pokojni duhovnik Jožko Kragelj. Zapis n...

V teh za medije prelomnih časih prihaja novo leto, ki pa ne obeta kaj posebej dobrega za slovensko medijsko krajino. Bojimo se, da bo ravno obratno. Medijski časovni stroj Zdi se, kot da potujemo s časovnim strojem v zadnje desetletje komunizma. Takrat se je stopnja medijske svobode vsako leto malce povečala. Vse do leta 1994, ko se je medijska svoboda začela spet omejevati. Danes smo na stopnji iz leta 1989 in glede na apetite vladajoče politike bo medijska svoboda prihodnje leto še bolj omejena. Vlada namreč pripravlja novo zakonodajo, ki nas bo porinila v stanje kot je bilo leta 1988.  Samocenzura in aktivizem Samocenzura je del novinarjevega vsakdanjika. Tako je močna, da prava klasična cenzura sploh ni potrebna. Novinarski kodeks se krši vsak dan celo na državni televiziji in radiu. Vse več je novinarjev, ki širijo skrajne politične ideje, ki si jih celo najbolj skrajno opredeljeni politike ne upajo izreči na glas. Tudi tu najdemo kakšen zanimiv zgled v zgodovini. Ben...

Brecelj v sredini med Podbersičem in Puharjevo na predstavitvi knjige v Ljubljani. Stolov je zmanjkalo. Zgodovinarji že desetletja raziskujejo in ugibajo, kdo je umoril krščanskega intelektualca, kulturnika in politika Stanka Vuka in njegovo soprogo Danico, sestro komunista Pina Tomažiča. Slednjič je skrivnost razvozlal in identificiral tri imena morilcev tržaški časnikar Martin Brecelj. O tem bo Brecelj spregovoril na adventnem večeru KKI v sredo 7. decembra 2016 ob 19.00 uri v rotundi bl. Elija (veroučna šola, Dijaška ulica) v Kopru. Rotunda bl. Elija, 7. dec. ob 19:00 Filozof, časnikar in publicist Martin Brecelj je nedavno napisal knjigo Anatomija političnega zločina (Mladika), ki je vzbudila izjemno pozornost v Sloveniji in v zamejstvu. Brecelj je obnovil dosedanje razlage tega krvavega dogodka in jih kritično pretresel. Na osnovi poglobljene zgodovinske raziskave je ugotovil, kdo so bili trije pripadniki Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte (OF)....

Po obisku Predsednika Republike v Buenos Airesu, ki ga imam za prelomnico v odnosu naše države do izseljencev pa tudi tu njih zgodovine, sem napisal komentar ( KLIK ). Zaradi pohvale tega dejanja sem slišal precej kritik ljudi iz pomladnega tabora kakor tudi s strani nekaterih nacionalistov. Seveda ni nihče kaj veliko argumentiral, zato me niti ni mogel prepričati, da bi spremenil mnenje. Iz Argentine pa se mi je oglasil Martin Selan, ki je dogodek opisal in poslikal. Na tem mestu ga objavljam, saj je prav, da se o dobrih stvareh veliko govori. Predsednik v Slovenski hiši Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. septembra 2016 z uradnim spremstvom obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu. Pri vhodu sta delegacijo sprejela predsednik Zedinjene Slovenije (ZS) Jure Komar in delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini, msgr. Jure Rode. Na dvorišču pa so jih pričakali odborniki ZS in drugi obiskovalci. Ustavili so pred spomenikom, kjer je bil položen šopek z min...

Šagra septembra 2016 Istrska vasica Manžan je v letih po drugi svetovni vojni iz starega jedra vasi izgubila skoraj vse prebivalce. Mnogi so se preselili v nove hiše v bližino glavne ceste proti Kopru. V vas pa so se priselili, tako kot tudi sicer v Slovensko Istro, ljudje od vsepovsod. Največ seveda iz hrvaške Istre in celinske Slovenije, veliko pa tudi iz Hrvaške in Bosne. Vas je bila del župnije Pomjan, kjer je pred pol stoletja služboval največji pesnik Slovenske Istre, duhovnik Alojz Kocjančič. Zaradi strme poti do Pomjana in nove ceste proti Kopru se je vas navezala na mesto.  Prefarali so ga Manžan so zato prefarali, kot bi rekli po domače, in ga pripojili stolni župniji v Kopru. Kolovozna pot do Pomjana, po kateri se je med drugo svetovno vojno peljal celo nemški vojaški tovornjak, se je spremenila v malodane planinsko pot – edina prevozna sredstva po njej so le še redka gorska kolesa in hrumeči športni motorji, ki vozijo po ilegalni gozdni motokros progi. Spa...

Hrvatski novinari i publicisti ( HNiP ) imaju čast pozvati Vas na predavanje i razgovor na temu Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer u četvrtak, 24. studenog 2016. u 19 sati,  u Europskom domu Zagreb, Jurišićeva 1/1 . Predavanje će održati  Jože Možina (1968) i Tino Mamić* (1972),  slovenski povjesničari, publicisti i novinari, osnivači slovenskog Udruženja novinara i publicista (Združenje novinarjev in publicistov) i posvećeni borbi za slobodu medija u Sloveniji te stvarnom pluralizmu mišljenja. Ovim će se predavanjem hrvatskoj publici približiti stanje medija i javnog servisa u susjednoj državi, a nakon njega će publika moći postavljati pitanja gostima. Moderatorica će biti predsjednica HNiPa  Katja Kušec. Predavanje "Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer" održat će se na hrvatskom jeziku. Gostovanje je ostvareno uz financijsku potporu Grada Zagreba i Službe za...

HNiP (Hrvatski novinari i publicisti) v sodelovanju s Mestom Zagreb  vabijo na predavanje dr. Jožeta Možine in Tina Mamića z naslovom "Javni RTV servisi v postkomunističnih državah, slovenski primer" Večer bo vodila  Katja Kušec, predsednica HNiP. Prireditev, na kateri bodo gostoma vprašanja lahko postavljali tudi obiskovalci,  bo na glavnem mestnem trgu v Zagrebu (Trg Bana Jelačića) v Evropski hiši v četrtek, 24. oktobra 2016, ob 19. uri.  Gostovanje sta finančno podprla Mesto Zagreb in Urad za promocijo človekovih pravic in enakopravnost spolov, odnose z narodnimi manjšinami in verskimi skupnostmi ter razvoj civilne družbe. Vstop prost. HNiP ( KLIK )

V četrtek bo v Divači 28. pogovorni večer, na katerem bodo predstavljene tri zanimive, napete in tragične zgodbe, povezane s Trstom:  - Danica Tomažič in Stanko Vuk - Leopoldina Mekina ter - Ksenija in Rado Hribar "Gre za nekakšen vpogled v prelomni čas druge svetovne vojne, ko je slovenski narod potegnilo v spiralo nasilja in državljanske vojne. Izredno občutljiva tema, zakoreninjena v delitvah na Staroslovence in Mladoslovence iz časa druge polovice 19. stoletja, obremenjuje slovenski narod še danes," napoveduje voditelj večera Stojan Lipolt. Gostje večera bodo: - Majda Colja Kompan , sestrična Danice Tomažič (več: KLIK ) - Borut Mekina , novinar Mladine ter sorodnik Leopoldine Mekina  - Peter Hribar , nečak Rada Hribarja in - Alenka Puhar , novinarka in publicistka, ki bo imela zaključno besedo Danica Tomažič, levo orientirana sestra narodnega heroja Pinka Tomažiča in Stanko Vuk, krščanski socialec, obetavni literat ter n...

Posledice zmage Donalda Trumpa in njegove soproge, Slovenke Melanije, bodo vidne tudi v Sloveniji. Verjetno smo namreč doživeli zgodovinsko prelomnico, po kateri ne bo nič več tako kot je bilo. Sliši se drzno, a ta preobrat je del globalnih sprememb, ki so se začele že z izrinjanjem tradicionalnih političnih strank iz Evropskega parlamenta. Znakov je bilo že precej. Naštejmo jih samo nekaj: zmaga in prevlada Orbana na Madžarskem, izginotje politične levice v poljskem parlamentu, nova politična opcija Most na Hrvaškem, Brexit. Vse to so bili indici, da se utegne obrniti tudi Amerika. Preden sem v torek zvečer malo po 21. uri zaprl računalnik, sem na hitro napisal tvit: »Po mojem bo zmagal Trump. Tak občutek imam, čeprav številke tega ne napovedujejo.“ Na to me je napeljevalo več stvari in sem se k taki napovedi bil nagibal že nekaj dni. Zaradi dveh stvari: govora Melanije Trump in medijskega stampeda proti Trumpu. Nadaljevanje komentarja  KLIK   je na izvornem mestu objave,...