Preskoči na glavno vsebino

Električni avtomobili na pohodu

Vozila, ki jih za minimalne stroške napojimo kar v domači garaži, postajajo realnost
Ljubitelji znanstvene fantastike in okoljsko ozaveščeni ljudje so že doslej veliko govorili o električnih avtomobilih. Najbolj vztrajni in inovativni pa so ta cilj že dosegli. Vozil, ki jih namesto na bencinskih črpalkah za minimalne stroške napojimo kar v domači garaži iz običajne vtičnice, je tudi na slovenskih cestah vsak dan več. Tudi prvi serijski električni avtomobili so pri nas že naprodaj.
Pionir električnih avtomobilov v naši državi je Andrej Pečjak. Na prvi pogled ne gre za znanega človeka, a že nekaj klikov po internetu izda, da gre za Drejčka iz priljubljene mladinske znanstveno-fantastične povesti Drejček in trije marsovčki.
Knjigo, ki je bila do danes natisnjena že v magičnih 100.000 izvodih, je napisal Andrejev oče, pisatelj in psiholog Vid Pečjak. Drejček se je takrat vozil z imaginarno letečo cigaro na magnetni pogon. Danes, 54 let kasneje, se Andrej prevaža s pravim športnim avtomobilom na električni pogon.
Elektropionir
Svoj prvi avtomobil z vtikačem si je zamislil že leta 1981, a ga zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je skupina strokovnjakov pod vodstvom Mira Zoriča naredila prva dva električna avtomobila znamke renault 5. A že kmalu se je za enim izgubila vsaka sled. Kljub dogovoru novomeški Revoz ni začel z izdelavo 1000 tovrstnih avtomobilov. V naslednjih letih so navdušenci izdelali še pet električnih avtomobilov (škoda favorit, renault espace, alfa 33, fiat doblo in mazda RX-8). Danes so vozni štirje, tudi prvi, ki ga imajo Pečjakovi.
Zaradi naraščajoče onesnaženosti in odvisnosti od nafte bi električni avtomobili lahko že v prejšnjem desetletju nadomestili običajne. V Kaliforniji se je proizvodnja že začela, a se je kmalu tudi ustavila. Zakaj? Mnogi strokovnjaki in okoljski aktivisti trdijo, da zaradi interesa ameriške avtomobilske in vojaške industrije, ki bi brez nafte in vojn težko preživela.
Naftna multinacionalka Texaco je, denimo, kupila tovarno akumulatorjev za električna vozila in onemogočila Toyoti, da bi začela serijsko izdelovati električna vozila, pojasnjuje Pečjak. V zadnjem času, ko se je izkazalo, da nafte ni več dovolj za tako rast prometa, kot smo ji priča danes, pa so tudi multinacionalke in vlade obrnile ploščo. Tudi pri nas politika ne ovira razvoja električnih vozil, ampak se “politiki s tem sploh ne ukvarjajo, saj ne razumejo ne energetskega ne ekološkega problema,” meni Pečjak.
Čeprav na Kitajskem in v Indiji že na veliko prodajajo manjše električne avtomobile, katerih cene niti niso tako visoke, pa se to v Evropi ne obnese. “To so avtomobilčki, ki gredo 50 ali 60 kilometrov na uro in imajo majhen domet. Za naše razvajene voznike so preskromni,” se nasmehne Pečjak. Pri nas v tem trenutku prodajajo le električne skuterje (od 1000 evrov naprej) in kolesa (za nekaj 100 evrov), srečamo pa lahko še kakšno smetarsko vozilo ali vozilce za golf.
Podobnih vozil bo v naslednjih mesecih več. Že v dveh tednih namreč kamniški uvoznik Auto Performance napoveduje prodajo prvih italijanskih električnih avtomobilov tazzari zero. Celjsko podjetje Ze-en že letos načrtuje prodajo med 10 in 20 teh vozil, ki bodo imela ceno slabih 23 tisočakov, z davkom vred.
Dotik prihodnosti
Glede nakupa bi veljajo premisliti, saj je ta avtomobil v Italiji naprodaj za 18.000 evrov, pri čemer je treba prišteti še DDV in druge dajatve, ki jih je potrebno plačati ob uvozu v Slovenijo. Za polovico manj denarja pa bodo pri podjetju Tehnosol iz Medvod že v naslednjih nekaj mesecih naprodaj kitajski avtomobili. Razlike v ceni so predvsem zaradi zmogljivosti avtomobilov - doseg je lahko 40 ali 150 kilometrov, hitrost polnjenja baterij pa 3 ali 10 ur. Različna je tudi trajnost baterij. Omejeni doseg je sicer hiba, čeprav statistika pravi, da skoraj dve tretjini slovenskih avtomobilov dnevno ne prevozi več kot 50 kilometrov.
Prihajajo tudi električni avtomobili, ki imajo enake sposobnosti kot bencinski. Znanje slovenskih elektropionirjev so združili v koroškem podjetju Oprema Ravne. V dveh letih bodo ustvarili električni avtomobil chebela, ki bo primeren za različne avtomobilske školjke. Leta 2012 bodo lahko izdelali že 500 podvozij, napoveduje vodja razvoja Marijan Kotnik. Priložnost vidi ne le v napovedih, da bo leta 2020 lahko celo že 40 odstotkov vseh avtomobilov, prodanih v Evropi, električnih, ampak tudi v tem, da lahko s chebelo ohranijo in ustvarijo delovna mesta.
V Sloveniji letno za nakup novih avtomobilov porabimo približno milijardo evrov, denar pa gre večinoma v druge države.
Visoka cena?
Največja ovira električnih avtomobilov je visoka cena. Sčasoma se bo seveda znižala. Kupec si lahko pomaga s subvencijami in ekološkim kreditom Eko-sklada, ki je cenejši od komercialnih kreditov. Daljnoročno se kupcu investicija seveda povrne zaradi nižjih stroškov vzdrževanja, poceni goriva in daljše življenjske dobe avtomobila.
Prvi slovenski električni avtomobil renault 5 iz leta 1992 danes vozi Jasna Pečjak, Andrejeva soproga. Nad petko je navdušena: lepa je, tiha in praktična. Moški vozniki pa so avtomobil pohvalili zaradi dobrih pospeškov, ker menjavanje prestav ni tako pogosto. V prvi prestavi se lahko voziš do 50 kilometrov na uro. Vabljiva je tudi cena: za gorivo za 100 kilometrov električni avtomobil porabi samo 1,3 evra. Za ta denar bi običajni avtomobil prevozil le 20 kilometrov. S slovenskim avtomobilom pa bi ubili dve muhi na en mah, pravi Kotnik: “Več denarja bi ostalo doma in zaradi izvoza bi ga več priteklo iz tujine.”Chebela bo dolga tri metre, z eno polnitvijo bo prevozila najmanj 150 kilometrov, najvišja hitrost pa bo 90 kilometrov na uro. Namenjena bo predvsem mestnim vožnjam.
Pečjak, ki sodeluje pri projektu, pojasnjuje, da bencinski avtomobili prvih pet minut po vžigu poleg nestrupenega CO2 izpuščajo v zrak vrsto strupenih plinov, predvsem CO in neizgorele ogljikovodike. In cena goriva? Pečjakova mazda za prevoženih 100 kilometrov porabi za 1,5 evra elektrike, izvirna bencinska mazda pa za 19 evrov goriva.
Električno vozilo ima torej prednost, ker nima nikakršnih izpuhov. A ne le to. Največji problem elektrarn so konice podnevi, ko se poraba energije poveča tudi za polovico. Zaradi teh konic imamo ekološko najbolj sporne termoelektrarne, pojasnjuje Pečjak. Ponoči pa je elektrike preveč: jedrske elektrarne ne moremo ustaviti, skladiščenje energije pa je neučinkovito. Tudi če bi vse avtomobile v državi vozili na elektriko, bi se poraba povečala za manj kot desetino, pa še to bi večinoma porabili ponoči, pove naš sogovornik.
Oči se mu zasvetijo, ko začne pripovedovati o na prvi pogled znanstveno-fantastični ideji: avtomobili bi lahko odvečno elektriko iz akumulatorjev podnevi tudi vračali v omrežje in tako zaslužili. S pametno kartico bi se potem energija selila bodisi v bodisi iz avtomobila.
Da ne gre samo za noro idejo, pa odrasli junak znanstveno-fantastične povesti pove, da so v ZDA in na Danskem že začeli uvajati tovrstna pametna omrežja.

O zeleni politiki
V slovenskem parlamentu sedi poslanec, ki je navdušen nad električnimi vozili. Koprčan Luka Juri (SD) je že pred izvolitvijo ustanovil podjetje, ki prodaja električne skuterje. Zakaj ni politične volje za električne avtomobile? “Politika si to želi, a ostaja le pri besedah. Pozablja, da lahko te procese spodbudi in hkrati pomaga gospodarstvu. Prav električni avtomobili so namreč gospodarska priložnost tudi za našo državo,” odgovarja poslanec, ki se vozi z električnim skuterjem in hibridnim priusom.
Čeprav se veliko njegovih kolegov vozi v “potratnih mrcinah”, pa se stvari počasi obračajo, ocenjuje in omenja novi zakon o višjih davkih na potratna vozila. V kratkem napoveduje tudi subvencije za ekološka vozila: hibridna, električna in plinska.
Tako slovenski kot svetovni politiki vse več govorijo o zaščiti okolja. A okoljske nevladne organizacije kritizirajo neodločnost, ko gre za konkretna dejanja. Električna vozila bi namreč lahko že pred leti prevladala na evropskih cestah, če bi le vlade to hotele.
Andrej Pečjak je do politikov zelo oster. Multinacionalke držijo vlade v šahu, te pa služijo s trošarinami, razlaga. Oblastniki ne storijo dovolj in menjujejo politične strani, ocenjuje: “Nimajo ideologije. Njim je važno samo, da so na vrhu. To ni samo naša posebnost. Tudi Francija in Italija imata na vrhu same klovne. A ljudje se bodo kmalu naveličali teh igralcev.”

Ko so se trije marsovčki od žalostnega Drejčka pred leti poslovili, so mu rekli, da jih ne bo nazaj, dokler na svetu ne bodo vojne prepovedane. In kaj bi dejali, če bi se danes ponovno pojavili na njegovem dvorišču? “Dokler boste tako uničevali vse dobrine planeta, se ne bomo vrnili,” odgovarja Andrej.

besedilo in fotografije:TINO MAMIĆ
Okvir:
Prvi slovenski električni avtomobil renault 5 iz leta 1992 danes vozi Jasna Pečjak, Andrejeva soproga. Nad petko je navdušena: lepa je, tiha in praktična. Moški vozniki pa so avtomobil pohvalili zaradi dobrih pospeškov, ker menjavanje prestav ni tako pogosto. V prvi prestavi se lahko voziš do 50 kilometrov na uro. Vabljiva je tudi cena: za gorivo za 100 kilometrov električni avtomobil porabi samo 1,3 evra. Za ta denar bi običajni avtomobil prevozil le 20 kilometrov.
objavljeno v Primorskih novicah februarja 2010


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost skupaj z Matejem Lahovnikom v ponedeljek, 18. septembra ob 19.15. Vabim k ogledu. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če "južnjak" postane odličen športnik ali politik, postane v trenutku tudi polnokrvni Slovenec. Mehki Ć čez noč utone v pozabo. In dobimo Roka Petroviča, Zorana Jankoviča, Borisa Popoviča itd, itd. In mnogi, tudi novinarji, so se pripravljati o celo skregati, da gre za Slovence. V resnici pa so to Slovenci in HKRATI Hrvati, Srbi, Črnogorci. (VV Faktor 9 KLIK - prvi del, pa tudi v moji kolumni: KLIK)
Da se je Goran Dragić pokrižal trikrat in po srbsko, sem napisal prej kot večina slovenskih medijev. Pa ne, da sem kakšen poseben opazovalec. V slovenskih medijih so določene teme še vedno tabu. Ko slavna osebnost izreče besedo Bog, ga sloven…

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…