Preskoči na glavno vsebino

Pahor za zgodovinsko resnico

Danica piše bratu Pinu Tomažiču v zapor Pahor

Pahor za
zgodovinsko resnico
Pisatelj Boris Pahor je na predstavitvi knjige pisem Danice Tomažič svojemu bratu, narodnemu heroju, odprl precej zgodovinskih dilem. S knjigo je hotel povedati zgodovinsko resnico o Danici, ki še zdaleč ni bila neizobražena, kot so nekateri trdili.

TRST-Knjiga Pisma bratu v zapor in drugi dopisi ni le pretresljiva, ampak še danes zelo aktualna zaradi mnogih polemik, ki posegajo v čas pred sedmimi desetletji. Tega se znani pisatelj Boris Pahor dobro spominja, zato je skupaj z urednico tržaške založbe Mladika Nadio Roncelli uredil in prevedel pisma Pinu Tomažiču (v Sloveniji ga bolj poznamo kot Pinka Tomažiča) v tržaški zapor Coroneo. Tam je Tomažič preživel poldrugo leto pred drugim tržaškim procesom in ustrelitvijo na Opčinah, prav na Daničin 23. rojstni dan 15. decembra 1941.
“Vedno se moraš spominjati, da smo Slovenke, in moramo biti močne tudi, če nas skušajo podreti do konca.” Danica Tomažič v knjigi Pisma bratu v zapor in drugi dopisi.
Pahor je Danico Tomažič (1918-1944) osebno poznal; spominja se je kot lepotice in hudomušno pristavlja, da se vanjo ni bilo težko zaljubiti. Prav ljubezen do nje je namreč še danes zelo aktualna, saj je lani Slovensko stalno gledališče v Trstu (SSG) uprizorilo predstavo Zaljubljeni v smrt. Predstava, ki je dvignila veliko prahu, je bila posvečena pisatelju Fulviu Tomizzi, avtorju romana Mladoporočenca iz ulice Rossetti.
Do obeh del, ki opisujeta tragično življenjsko zgodbo komunistke Danice in njenega soproga, goriškega krščanskega socialista Stanka Vuka, je Pahor zelo kritičen, ker “ponarejata zgodovino”. Tomizza je Danico opisal kot žensko, ki ni znala ne italijansko ne slovensko, ampak le slovensko tržaško narečje. Objavljena pisma dokazujejo nasprotno, pojasnjuje Pahor. Danica je igrala klavir ter kupovala zbrana dela italijanskih in slovenskih klasikov, je še nanizal pisatelj.
Svetovnonazorsko različna mladoporočenca - njuna poroka je zaprtega Pina zelo potrla, saj njegovi verzi, objavljeni v knjigi, govorijo o nožu v hrbet - sta v liberalnem Trstu postala moteča. Umorjena sta bila v nepojasnjenih okoliščinah, od slovenske roke, a se ne ve, ali leve ali desne. Domobranci bi lahko imeli motiv v likvidaciji komunistke in politika, ki je hotel v partizane, pojasnjuje Pahor. Komunisti pa so bili ogorčeni nad “izdajalko”, poročeno s krščanskim socialistom in politikom, ki je napovedal, da bo v partizanih zbiral somišljenike. Danica se je bala “slovenskih, v manjši meri pa tudi italijanskih tovarišev”, meni Pahor. Kaj je bilo v resnici, se ne ve, a se bo mogoče še kdaj razkrilo, je povedal pisatelj.
Večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado je nad predstavo SSG ogorčen, ker se je “naše gledališče, ki bi moralo počastiti padle, z nečastno burko moralno postavilo na stran konkretnih storilcev”. Umorjena zakonca sta namreč po pisateljevih besedah, ki jih je izrekel v sredo zvečer v Tržaški knjigarni, vnovič doživela umor.
Knjiga je pravzaprav prevedena iz italijanščine, saj je Danica morala pisma zaradi fašistične cenzure pisati v italijanskem jeziku. Poleg pisem bratu so tu še pisma sestrični Tončki Bidovec Colja in pisateljevi mlajši sestri Marici Pahor. Poleg izvirnega italijanskega besedila in prevoda spremnega besedila v italijanščino so ponatisnjeni tudi Daničini rokopisi - iz liberalnega Ljubljanskega Zvona si je namreč v zvezek prepisovala pomembne članke s socialno vsebino.
TINO MAMIĆ
citat
“Vedno se moraš spominjati, da smo Slovenke, in moramo biti močne tudi, če nas skušajo podreti do konca.” Danica Tomažič v knjigi Pisma bratu v zapor in drugi dopisi
okvir
V knjižni obliki so večkrat izšla tudi pisma Danici njenega soproga Stanka Vuka, ki je bil na 2. tržaškem procesu obsojen na 15 let zapora.
Nadia Roncelli in Boris Pahor, ki sta knjigo uredila in pisma prevedla, na predstavitvi knjige v Tržaški knjigarni Foto: TINO MAMIĆ
.........................................................................................................

objavljeno v tedniku Družina, novembra 2010

Boris Pahor obuja spomin
na umorjena zakonca Vuk

Tržaška Mladika je s knjigo Pisma bratu v zapor dodala pomemben kamenček v zgodovinskem spominu na Pina Tomažiča, Danico Tomažič in Stanka Vuka. Pisatelj Boris Pahor se je na dobro obiskani predstavitvi knjige v Tržaški knjigarni v središču Trsta razvnel zaradi potvarjanja zgodovinske resnice glede umorjenih zakoncev v ulici Rossetti.

Knjiga prinaša pisma, ki jih je Danica pisala svojemu bratu, komunistu Pinu, ki ga je fašistično sodišče na drugem tržaškem procesu obsodilo in usmrtilo konec leta 1941. Danica, ki se je ravno v tistem času poročila z goriškim krščanskim socialcem in kulturnikom Stankom Vukom, je za tržaške levičarje postala izdajalka. Pino je to opisal v verzih z izrazom »nož v hrbet«. Prihod Stanka Vuka iz Gorice v liberalni Trst so liberalci in komunisti pričakali sovražno, nadaljuje Pahor. Bil je namreč krščanski socialec, ali kristjan, ki je bil socialno usmerjen, pojasni Pahor in za primerjavo da Simona Gregorčiča in Janeza Evangelista Kreka. Podobno je razmišljal tudi Pahor: »Pred vojno sem bil krščanski socialec.
Šele po vojni sem postal bolj laično in socialistično usmerjen.« Socializem po njegovih besedah takrat ni pomenil diktature, ampak socialno pravično družbo, medtem ko sosocializem potem pokopali komunisti. Zanimivo, da je Pahor, o katerem nekateri strokovnjaki pišejo, da je ostal brez Boga, na predstavitvi v Trstu izjavil: »Vedno sem bil bolj liberalen kristjan.«
Zgodbo o zakoncih Vuk, ki sta bila v skrivnostnih okoliščinah umorjena spomladi 1944 v njunem tržaškem stanovanju v ulici Rossetti, je v romanu opisal Fulvio Tomizza, lani pa uprizorilo tržaško Slovensko stalno gledališče. Problem nastane zaradi zgodovinskih neresnic v obeh delih, ki jih je naštel pisatelj Pahor. V romanu je Danica opisovana kot neuka, čeprav je bila intelektualka, pojasnjuje Pahor, ki jo je osebno poznal. Ponarejevanje zgodovine pa še bolj očita gledališču. Glede morilcev obstajata dve teoriji. Prva, da so ju skupaj z njunim prijateljem na obisku umorili domobranci iz postojanke pri tržaškem sv. Ivanu, druga pa umor pripisuje komunistom. Sam se bolj nagiba k temu, da so se Danici »nekateri Pinovi prijatelji na svojo roko maščevali«. Pahor si tudi zato zelo želi, da bi se še kdo, ki pozna okoliščine umora, oglasil, in pripomogel k razkritju zgodovinske resnice. Gledališka predstava iz tragične zgodbe »dveh elitnih članov našega občestva« je za Pahorja »nečastna burka«, ki je rehabilitirala morilce. Zakonca sta tako bila s predstavo še enkrat umorjena, je bil ogorčen pisatelj.
Tino Mamić




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…