Preskoči na glavno vsebino

Boris Pahor odnos slovenske države do fašizma primerja z italijanskim - Primorske Novice

Knjigi tržaške Mladike, ki skozi pisma in spomine ponovno odpirata dileme v zvezi z žrtvami prvega in drugega tržaškega procesa, sta na predstavitvi v Ljubljani marsikomu zvabili solze v oči. V čustveno nabitem ozračju so o bazoviškemu junaku Ferdu Bidovcu spregovorili številni njegovi sorodniki, ki so se po njegovi usmrtitvi raztepli na različne konce sveta.

Na dobro obiskani predstavitvi je bila knjižnica Društva slovenskih pisateljev premajhna za vse, ki so hoteli prisluhniti avtorjem dveh knjig pisem in spominov na narodnega heroja Pina Tomažiča ter umorjena zakonca Danico Tomažič in Stanka Vuka. Gre za zgodovinske dogodke ob ustrelitvi prvih evropskih antifašistov na gmajni pri Bazovici (1930) po prvem tržaškem procesu in za posledice drugega tržaškega procesa z usmrtitvijo obsojencev na strelišču pri Opčinah (1941). O udeležencih procesov in njihovih sorodnikih, ki so še desetletja trpeli zaradi uporništva, govorita novi knjigi Po domovih kraških so zagorele svečke in Pisma bratu v zapor. V obeh nastopa Majda Colja Kompan, živa priča dogodkov izpred sedmih desetletij. Po besedah zgodovinarja dr. Staneta Grande je Majda Colja Kopan “unikum v slovenski zgodovini”, saj je neposredno povezana s “tremi znamenitimi primorskimi rodbinami Bidovec, Tomažič in Vuk”. Zaradi protifašističnega boja so mnogi člani teh rodbin bili zaprti in pregnani. Včeraj so se v prestolnici tako našli Bidovci prve, druge in tretje generacije, ki so govorili v gorenjskem, ljubljanskem, tržaškem in mariborskem narečju.
LJUBLJANA --
Boris Pahor pravi, da so bazoviški junaki umrli v Kosovelovem imenu. Pesnik Srečko Kosovel je namreč zapisal, da se bo uprl, takoj po njegovi smrti pa je bil v Trstu prvi sestanek uporniške skupine Borba.
Knjiga Po domovih kraških vasi so zagorele svečke je po besedah njene urednice Vere Vetrih nastala zaradi ponarejanja zgodovine, ki se je zgodilo v drami Zaljubljena v smrt Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Drugi razlog pa je bilo po njenih besedah lani odkrito pismo Ferda Bidovca, ki govori o čudežnem dogodku v rimskem zaporu, ob katerem se je obsojeni komunist spreobrnil v krščanstvo. V knjigi s spremno besedo Alojza Rebule in Borisa Pahorja je pet Bidovčevih pisem in pogovor z Majdo Colja Kompan. Avtorica Vetrihova pravi, da je knjiga namenjena predvsem mladim, pa tudi odraslim Slovencem iz osrednjega dela države, da bi se seznanili s primorskim trpljenjem v času fašizma.
Na mlade se obrača tudi Boris Pahor, ki je skupaj z Nadio Roncelli uredil knjigo Pisma bratu v zapor. Ne le italijanska država, ampak tudi slovenska je do tega dela zgodovine povsem ignorantska, je pribil Pahor. In to kljub temu, da ima Slovenija izhod na morje prav zaradi trpljenja Primorcev pod fašizmom, je pojasnil. Glede usode skrivnostnega umora zakoncev Vuk pravi, da je veliko verjetneje to bil umor komunistov kot pa domobrancev. Verjetno so to na svojo roko izvedli prijatelji Pina Tomažiča, ki so sestro Danico zaradi poroke s krščanskim socialcem Stankom Vukom imeli za izdajalko. Omenil je tudi govorice, ki jih je po vojni slišal v tržaških komunističnih krogih, da je “prišel čas, da se jih spravi s sveta.” Telesno so ju s sveta spravili komunisti, tržaško gledališče pa še moralno, je pribil na račun “farse slabe vrste”, “spake” in “šušmarije”, kot je poimenoval razvpito predstavo.
Zanimiv pogled je podala tudi psihoterapevtka dr. Lia Katarina Kompan Erzar, ki se je materi Majdi javno zahvalila, da je v svojih otrocih vzgajala duh uporništva. Spomini so boleči, a hkrati odrešujoči, če jih razkrijemo, je menila.
Ob koncu se je postavilo še vprašanje glede dragocene dediščine, ki jo hranijo sorodniki bazoviških in openskih junakov. Majda Colja Kompan hrani veliko dokumentov, pisem in fotografij, pa tudi pohištvo stanovanja, v katerem sta bila Vukova umorjena. Ali bi morebiti v Narodni muzej spadala spominska soba s tem pohištvom in drugimi zgodovinskimi viri, je vprašanje, ki bi ga veljalo v javnosti odpreti, so menili avtorji. Vukova sta namreč v nekem smislu simbol slovenske sprave: komunistka in kristjan, ki sta svetovnonazorsko različnost presegla z ljubeznijo, in bila mogoče ravno zato od slovenske roke tudi pokončana.
TINO MAMIĆ

Majda Colja Kompan (z leve), Vera Vetrih, Nadia Roncelli in Boris Pahor na predstavitvi knjig, ki niso namenjena le mladim, ampak tudi mnogim Slovencem, ki ne poznajo zgodovine primorskega antifašizma. Pahor se Ferda Bidovca spominja kot trgovskega pomočnika, ki je pri njegovem očetu, prodajalcu tolminskega masla na ulici pri tržaškem Rusem mostu, včasih menjal drobiž
 
Majda Colja Kompan s pismo Ferda Bidovca, ki ga je lani našla povsem nepričakovano med starimi fotografijami. Pismo je napisano v slovenščini, zato se postavlja tudi vprašanje, kako, da je sploh šlo skozi italijansko cenzuro, saj so zaporniki lahko pisali le v italijanščini.

Komentarji

  1. Sono Paola Cerri, figlia di Maria Bidovec Cerri, che è la sorella di Ferdinando Bidovec, quindi nipote Ferdo Bidovec. Mi chiedo come posso avere un libro, una biografia di mei zio da mantenere di ricordo.
    Io vivo in Brasile e non posso scrivere sloveni, solo in Italiano.
    Vi Ringrazio
    Molte grazie!
    Paula Cerri Guerchon

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

brez žalitev in samo s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v torek, 16. januarja ob 19.15, skupaj z Bernardom Brščičem. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je treba omejiti in po zgledu Francije začeti omogočati mladim družinam, da se lahko odločijo za otroke. Priseljevanje je treba tako prilagoditi, da imajo prednost ljudje s podobnimi navadami, jezikom in kulturo. Ukrajinci, Makedonci ali Bošnjaki bi se bistveno hitreje integrirali v slovensko družbo kot pa Arabci. Hkrati je treba priseljencem dati možnost, da se integrirajo v slovensko družbo in enakopravno uveljavijo. Začeti se je treba borit proti getoizaciji ljudi samo zato, ker so se njihovi starši rodili 300 km stran. Država bi morala spodbujati priseljence, da ne p…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…