Preskoči na glavno vsebino

Iz strmoglavljenega letala so izdelovali lonce

Poslednji  liberatorjev let
Ameriškega bombnika, ki je pred 66 leti strmoglavil pri vasi Jelični Vrh v bližini Godoviča, se domačini še danes spominjajo, saj so še desetletja uporabljali lonce, ulite iz njegove pločevine.
V Parku vojaške zgodovine v Pivki so zgodbo o poslednjem letu ameriškega vojaškega letala liberator B-42 obudili s priložnostno razstavo. Te dni bo minilo točno 66 let od zavezniškega bombnega napada na nemško tovarno za gorivo v Mostu (nekoč Brux) v čeških Sudetih. Letalo je bilo pri tem malce poškodovano, česar pa posadka na poti nazaj čez slovenske Alpe proti Italiji ni takoj opazila, živahno pripoveduje prvi mož Parka in magister zgodovinskih znanosti Janko Boštjančič.
Strmoglavljenje
Nekje nad Jeličnim Vrhom pri Godoviču je zato posadka, v kateri so bili skoraj vsi novinci, morala s padali zapustiti enaindvajsetmetrsko letalo. Zanimivo, da je vseh enaindvajset letalcev vojno preživelo. Večji del so jih zajeli gorenjski domobranci in jih izročili Nemcem. Za razliko od ujetnikov partizanov, ki so jih nemški okupatorji največkrat kar pobili kot pripadnike nelegalne vojaške formacije, pa so Američani ravnali v skladu s pravili vojnega prava, zato so kot ujetniki tudi vojno preživeli.
Zadnji trije letalci, ki so izskočili nad Jeličnim Vrhom, so pristali skoraj skupaj z letalom. Jože Menart iz Jeličnega Vrha se dobro spominja, kako se je letalo ustavilo le 70 metrov od njega in njegovega očeta, kakih deset metrov od njiju pa je pristal padalec. Spremila sta ga do domače hiše, kjer je potem otrokom delil bombone in žvečilni gumi. Vse tri letalce so kmalu našli domobranci iz postojanke na Veharšah. Niso jih predali Nemcem, temveč so jih skrili v vasi Potok. Nato so jih preoblečene v domobrance pretihotapili skozi Ljubljano in jih predali četnikom.
Iz letalske pločevine nastanejo žlice
V nepojasnjenih okoliščinah so jih četniki nekaj tednov kasneje izročili Nemcem. Po doslej znanih podatkih so jih zamenjali.
Takoj po padcu 30-tonskega letala se je izkazala iznajdljivost ljudi, ki jim ne med vojno ne prva leta po njej ni bilo lahko. V Idriji je tako nastala prava livarna, v kateri so iz kakovostne pločevine, prvič uporabljene v Fordovi tovarni v Detroitu, začeli nastajati lonci, žlice, vilice in zajemalke. V nekdanji livarni pa je vse do danes ostalo tudi nekaj kosov motorja, ki jih je pred petimi leti našel tajnik idrijskega letalskega kluba Srebrna krila Miran Wahl. V okoliških vaseh Gore, Dole, Jelični Vrh in tudi v sami Idriji je v naslednjih mesecih po hišah našel še celo vrsto kuhinjskih pripomočkov iz letalske pločevine, pa tudi samih delov letala.

Lonci, vliti iz letalske kovine, so še desetletja služili za kuhanje v Gorah, Dolah in Jeličnem Vrhu
Fotografije: TINO MAMIĆ

Janko Boštjančič, vodja Parka vojaške zgodovine, pravi, da je ameriška tovarna izdelovala letala leberator zelo hitro - celo vsakih 56 minut eno

Pilot in kopilot ameriškega vojaškega letala B 42, ki je padlo pri Jeličnem Vrhu 
Navigator letala, sklonjen nad zemljevid Jugoslavije, ki so jo hoteli preleteti na poti v oporišče v Italiji

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…