Preskoči na glavno vsebino

Kam s starimi računalniki?

Reciklaža starih računalnikov je lahko recept zoper recesijo
Slovenci vsak dan kupijo skoraj 500 novih računalnikov, kar pomeni, da jih nekaj manj tudi vsak dan zavržejo. Najbolj pogosto vprašanje pri tem je, kam s staro računalniško opremo, ki bi mogoče komu še prišla prav.
V zabojnikih za smeti velikokrat najdemo tudi staro računalniško opremo in eletronske  naprave. Čeprav odmetavati  po slovenski zakonodaji ne bi smeli, je to pač najbolj preprosto. Tovrstni aparati namreč vsebujejo strupene snovi, kot so svinec, kadmij in živo srebro.  Mnogi elektronski aparati imajo v sebi tudi škodljive pline in nevarne tekočine. Če teh odpadkov ne recikliramo, lahko strupene  snovi onesnažijo podtalnico. 
Edina prava in zakonita pot za tovrstne  odpadke je zato najbližji odpad. Odsluženo elektroniko lahko brezplačno oddamo tudi v prodajalni, kjer smo izdelek kupili.
Na koprskem Dinosu so nam na vprašanje, kam z odsluženimi računalniki, odgovorili, da jih vzamejo brezplačno, vendar jih moramo dostaviti sami. Oni potem poskrbijo za nadaljnjo reciklažo.
Ponovna uporaba
Ali obstaja tudi možnost, da bi delujočo računalniško opremo odstopili komu, ki bi morebiti kakšen uporaben kos še izkoristil? Prva možnost je mali oglas. Na spletu smo tako našli kar precejšnjo ponudbo starejših, razmeroma zmogljivih računalnikov, ki so na prodaj za nekaj deset evrov.
Druga možnost so računalniške trgovine in servisi, ki odkupujejo staro opremo (teh ni veliko) ali pa samo jemljejo staro opremo in pred odvozom na odpad pregledajo, če je kaj uporabnega. Pri tem tiskalniki praktično sploh ne pridejo v poštev, saj te tudi uradni servisi bolj redko popravljajo. Novi tiskalniki so namreč tako poceni, da se dolgotrajno popravilo sploh ne splača. Tudi računalniška oprema, ki je starejša od šestih let,  praktično nima  nobene uporabne vrednosti več, so nam povedali na servisu, kjer tovrstno opremo odkupujejo. Skratka, če star računalnik dostavimo na servis, obstaja majhna možnost, da bo kakšen njegov del  še koristno služil človeštvu.
V zadnjih letih je bilo tudi nekaj akcij, ko so civilnodružbene organizacije zbrale nekaj računalniške opreme, jo obnovile in predale v uporabo ljudem, ki si novih računalnikov niso mogli privoščiti. V Novi Gorici je tako akcijo organiziral multimedijski center  Mostovna  pred štirimi leti. Koordinator računalniškega krožka  Luka Manojlović je z učinkom akcije zadovoljen, saj so precej odslužene opreme usposobili in podarili tistim, ki si tega niso mogli privoščiti. A take akcije od takrat niso več ponovili. Vzrok je preprost: v tem času je postal postopek predrag in se obnavljanje preprosto ne splača več. Dodatni problem predstavlja velika neskladnost računalniške opreme, iz katere  težko sestavimo nove “konglomerate”.
Reciklaža premaguje recesijoKo računalnik dokončno postane samo še neuporabna plastična škatla, polna drobnih koščkov kovine, stekla in plastike, nastopi reciklaža. Računalnik postane surovina. Edino primorsko podjetje, ki se ukvarja s predelavo starih računalnikov, je tolminsko podjetje Srebrni loti. Samostojni podjetnik Renato Škoberne je leta 1995 začel dejavnost, ki danes recesije sploh ne opazi več. Letno predelajo med 500 in 1000 tonami računalnikov, kalkulatorjev, pos terminalov, mobitelov,  telefonov, televizorjev ...
Škoberne, ki ga dobro poznajo šahisti, saj je šahovski mojstrski kandidat, njegov sin Jure pa šahovski velemojster, opozarja, da “računalniki vsebujejo  zapleteno mešanico številnih snovi in  mnoge vsebujejo nevarne snovi”. Njegovo podjetje, v katerem je zaposlenih 17 ljudi, v njegovi srbski podružnici pa 28, skuša opremo razstaviti na prafaktorje in izkoristiti tudi najmanjši košček, česar vsa tovrstna podjetja ne počnejo: “Najprej je treba ročno ločiti vse sestavne dele, kot so trdi disk, spominski čipi, vtiči, kabli in vezja. Nekatere je mogoče ponovno uporabiti.”Podjetje odpadne električne in elektronske naparave brezplačno odvaža v Tolmin, vendar ga ravno prevozni stroški precej ovirajo pri širitvi dejavnosti. Zato se seveda veseli vsake ga, ki jim opremo dostavi na sedež podjetja v tolminski Podljubinj.
TINO MAMIĆ

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…