Preskoči na glavno vsebino

Kam s starimi računalniki?

Reciklaža starih računalnikov je lahko recept zoper recesijo
Slovenci vsak dan kupijo skoraj 500 novih računalnikov, kar pomeni, da jih nekaj manj tudi vsak dan zavržejo. Najbolj pogosto vprašanje pri tem je, kam s staro računalniško opremo, ki bi mogoče komu še prišla prav.
V zabojnikih za smeti velikokrat najdemo tudi staro računalniško opremo in eletronske  naprave. Čeprav odmetavati  po slovenski zakonodaji ne bi smeli, je to pač najbolj preprosto. Tovrstni aparati namreč vsebujejo strupene snovi, kot so svinec, kadmij in živo srebro.  Mnogi elektronski aparati imajo v sebi tudi škodljive pline in nevarne tekočine. Če teh odpadkov ne recikliramo, lahko strupene  snovi onesnažijo podtalnico. 
Edina prava in zakonita pot za tovrstne  odpadke je zato najbližji odpad. Odsluženo elektroniko lahko brezplačno oddamo tudi v prodajalni, kjer smo izdelek kupili.
Na koprskem Dinosu so nam na vprašanje, kam z odsluženimi računalniki, odgovorili, da jih vzamejo brezplačno, vendar jih moramo dostaviti sami. Oni potem poskrbijo za nadaljnjo reciklažo.
Ponovna uporaba
Ali obstaja tudi možnost, da bi delujočo računalniško opremo odstopili komu, ki bi morebiti kakšen uporaben kos še izkoristil? Prva možnost je mali oglas. Na spletu smo tako našli kar precejšnjo ponudbo starejših, razmeroma zmogljivih računalnikov, ki so na prodaj za nekaj deset evrov.
Druga možnost so računalniške trgovine in servisi, ki odkupujejo staro opremo (teh ni veliko) ali pa samo jemljejo staro opremo in pred odvozom na odpad pregledajo, če je kaj uporabnega. Pri tem tiskalniki praktično sploh ne pridejo v poštev, saj te tudi uradni servisi bolj redko popravljajo. Novi tiskalniki so namreč tako poceni, da se dolgotrajno popravilo sploh ne splača. Tudi računalniška oprema, ki je starejša od šestih let,  praktično nima  nobene uporabne vrednosti več, so nam povedali na servisu, kjer tovrstno opremo odkupujejo. Skratka, če star računalnik dostavimo na servis, obstaja majhna možnost, da bo kakšen njegov del  še koristno služil človeštvu.
V zadnjih letih je bilo tudi nekaj akcij, ko so civilnodružbene organizacije zbrale nekaj računalniške opreme, jo obnovile in predale v uporabo ljudem, ki si novih računalnikov niso mogli privoščiti. V Novi Gorici je tako akcijo organiziral multimedijski center  Mostovna  pred štirimi leti. Koordinator računalniškega krožka  Luka Manojlović je z učinkom akcije zadovoljen, saj so precej odslužene opreme usposobili in podarili tistim, ki si tega niso mogli privoščiti. A take akcije od takrat niso več ponovili. Vzrok je preprost: v tem času je postal postopek predrag in se obnavljanje preprosto ne splača več. Dodatni problem predstavlja velika neskladnost računalniške opreme, iz katere  težko sestavimo nove “konglomerate”.
Reciklaža premaguje recesijoKo računalnik dokončno postane samo še neuporabna plastična škatla, polna drobnih koščkov kovine, stekla in plastike, nastopi reciklaža. Računalnik postane surovina. Edino primorsko podjetje, ki se ukvarja s predelavo starih računalnikov, je tolminsko podjetje Srebrni loti. Samostojni podjetnik Renato Škoberne je leta 1995 začel dejavnost, ki danes recesije sploh ne opazi več. Letno predelajo med 500 in 1000 tonami računalnikov, kalkulatorjev, pos terminalov, mobitelov,  telefonov, televizorjev ...
Škoberne, ki ga dobro poznajo šahisti, saj je šahovski mojstrski kandidat, njegov sin Jure pa šahovski velemojster, opozarja, da “računalniki vsebujejo  zapleteno mešanico številnih snovi in  mnoge vsebujejo nevarne snovi”. Njegovo podjetje, v katerem je zaposlenih 17 ljudi, v njegovi srbski podružnici pa 28, skuša opremo razstaviti na prafaktorje in izkoristiti tudi najmanjši košček, česar vsa tovrstna podjetja ne počnejo: “Najprej je treba ročno ločiti vse sestavne dele, kot so trdi disk, spominski čipi, vtiči, kabli in vezja. Nekatere je mogoče ponovno uporabiti.”Podjetje odpadne električne in elektronske naparave brezplačno odvaža v Tolmin, vendar ga ravno prevozni stroški precej ovirajo pri širitvi dejavnosti. Zato se seveda veseli vsake ga, ki jim opremo dostavi na sedež podjetja v tolminski Podljubinj.
TINO MAMIĆ

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 21. maju. Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani sami lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Težko verjamem, da bi tako prekaljena politika kot sta Veber in Primc lahko naredila napako pri ženski kvoti. Čas bo pokazala, ali je šlo za nespretnost ali hoteno dejanje. Vseeno pa je glavni krivec volilna komisija, ki bi Primca morala ob oddajanju kandidatur opozoriti, da lista ni veljavna. Zato komisijo tudi imamo. (VVFaktor 133, O propadlih kandidaturah Primca in Vebra KLIK)
Žensko, ki je kandidirala dvakrat, bi morali obosoditi, ne pa, da mirno kandidira na volitvah. Sicer pa, kako je možno, da nekdo da hkrati soglasje za kandidaturo pri Zelenih in SD? To je blamaža, ki razgalja levo politično elito in dokazuje, da tako znižuje volilno udeležbo. Zaradi takih napak lahko dvomimo vsaj v pošteno…

Moj volilni program (33+)

Z Bojanom Požarjem sva se dogovorila, da kot kandidat zagovarjam svoja stara in znana stališča, s katerimi se tudi sam strinja. Glede kanabisa sva že oba povedala, da sam legalizaciji odločno nasprotujem. A Lista novinarja Bojana Požarja (LNBP) je demokratična in neideološka stranka, ki je nastala, da bi razgradila globoko državo. Tu pa teme kot so partizani, evtanazija, legalizacija marihuane, splav ipd. ne igrajo nobene vloge. Levičarji tovrstne teme vedno lansirajo tik pred volitvami, da se potem kandidati prerekajo o tem, kdo je začel državljansko vojno leta 1941 in nimajo časa za predstavitev svojih gospodarskih programov. Mi na ta trik ne bomo nasedli. 33+ Bojan Požar se strinja tudi z mojimi programskimi dodatki, ki so sicer vsi v duhu programa njegove stranke, ki se bori proti korupciji in birokratizaciji. Programu Požarjevih 33 točk zato na tem mestu javno dodajam svoje poudarke. Najpomembnejša je: Šolska reforma Takoj zmanjšati obseg obveznega znanja za polovico. Učbeniki …