Preskoči na glavno vsebino

Delavnice javnega mnenja

Referendumska nedelja je ponovno dokazala, da bi slovenske agencije za merjenje javnega mnenja morali preimenovati v delavnice javnega mnenja.
Javnomnenjske ankete so vse po vrsti napovedovale tesen izid vseh treh referendumov in visoko, rekordno udeležbo. 28 proti 72 pa še zdaleč ni tesen izid, kakor tudi ne 40 odstotna udeležba. Zakaj torej take napovedi?
Vloga javnomnenjskih agencij je v naši državi zelo podobna vlogi medijev. Prvič zato, ker oboji vplivajo na volilce. In drugič zato, ker ene in drugi z redkimi izjemami politično pomagajo levici in škodijo desni sredini. Ne pomnim, da bi v vseh zadnjih dvajsetih letih kaka predvolilna anketa namerila kaki demokrščanski stranki (SKD, SLS, NSi) več, kot je ta potem dobila glasov. Spomnim pa se kar nekaj takoimenovanih »presenečenj«, ko je krščanskodemokatska dosegla nekajkrat več glasov kot jih je izmerila anketa.  Strankam levice pa ankete praviloma vedno pokažejo več, kot jih potem dobijo na volitvah. Je to lahko slučajnost? Če bi to bila res »običajna« statistična napaka, bi enkrat namerila več, enkrat manj. Če pa gre za enako odstopanje, to ni več statistična, ampak sistemska napaka.
Kljub enimi in istim napakam agencije pojasnjujejo, da se volilci velikokrat v zadnjem trenutku premislijo. Povsem možno. Zanimivo pa je, da pa slovenski volilci, ki se v zadnji noči premislijo, vedno prestopijo od komunistov k demokristjanom.
Ravno zaradi neverodostojnosti anket obstajajo tudi napovedi agencij. Strokovnjaki vedo, kje so lahko odstopanja, zato anketo priredijo in bolj točno napovejo rezultat. Tako vsaj velja na Zahodu. A glej ga zlomka, pri nas tudi te napovedi praviloma podcenjujejo število glasov desne sredine in precenjujejo delež glasov levice.
Ali ni potemtakem nekaj narobe z agencijami? V moji deželi očitno ne, saj tega vprašanja nihče ne postavi. Celo medijski veleumi, ki jih že leta in leta spet in spet gledamo na nacionalni televiziji, tega sploh niso še opazili. Na sloviti FDV bi vendarle lahko to že vedeli, če pa pošiljajo študente pred volitvami v cerkve špijunirat, ali se morebiti kak duhovnik ne pregreši in omeni volitev, mar ne? Če pa na te sistemske napake opozori politik, se mu slabo piše. Eden se je že znašel pred sodiščem in bil zato ob nekaj jurjev. V opozorilo drugim.
Medijski strokovnjaki bi v 22. letu demokracije lahko že ugotovili, kaj je eden od glavnih razlogov za sistemsko napako. Namreč, povprečen Slovenec, ki voli desno sredino, svoje prepričanje glasno veliko težje prizna kot povprečen levičar. Ta kompleks manjvrednosti ali strah je še posebej velik med kristjani. To so, če zaradi uporabim izraz publicista Jurija Paljka, tisti Slovenci, ki hodijo k maši.
In rešitev? Bodisi spremeniti volilce bodisi zamenjati agencije.
Objavljeno v tedniku Demokracija, 9. junija 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi.

Zgodovinsko dejstvo je: prvi Slovenec je vzel puško od okupatorja šele po tistem, ko so partizani v atentatih pobili več kot 1000 (tisoč) slovenskih civilistov. Partizani so med vojno pobili 24.568 Slovencev, domobranci pa 3617. Med vojno je padlo manj kot 6000 okupatorjev.
(Faktor 214, "Premalo smo jih pobili", soočenje z Romanom Vodebom KLIK)
Svoboda govora je okrnjena. Globoka država uprizarja cenzuro.
(Faktor 209 KLIK)
Zgodba o Bandelliju se ne zaključuje, ampak je to le konec ene epizode. Zabava, bandarija po primorsko, se nadaljuje. Bandljarija. Oprostite, Bandelliaria. Sicer pa Bandelli sploh ni Primorec. Primorci smo ponosni nase. Noben Primorec si ne bi prostovoljno poitalijančil priimka, saj do Italijanov ne gojimo manjvrednostne…

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF).
Tovariš Tit Turnšek,

Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani.

Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slovenska…