Preskoči na glavno vsebino

Četverorečje, nov roman Alojza Rebule

Primorski pisatelj Alojz Rebula je novi roman Četverorečje pisal s takim žarom, kot ga je čutil med pisanjem svojega največjega romana V Sibilinem vetru. To je povedal ob izidu in hudomušno dodal, da je bil ta žar že nekoliko “senilen” in da zato ni prepričan v njegovo avtentičnost.

Akademik Alojz Rebula je v ponedeljek v Ljubljani predstavil svoj šestnajsti roman. Pisatelj, ki bo prihodnji mesec praznoval 87. rojstni dan, je zgodbo na 270 straneh ustvaril lani v Loki pri Zidanem mostu; a tega večinoma ni pisal v uti pod lipo pred domačo hišo, ampak kar v pisarni na računalnik. Ponovno se je poglobil v zgodovino in ustvaril literarno ozračje Slovenije in Francije izpred dobrih dveh stoletij. Francoska revolucija (1789) je namreč s svojo “trojno idejo” svobode, enakosti in bratstva navdušila tudi Štajerca Norberta Berivoja, ki se je zato celo odpravil v Francijo. Junak sanja tudi o “vojvodini Sloveniji” namesto o vojvodini Kranjski in uporablja besedo Slovenija, ki je bila sicer kot domovina Slovencev prvič zapisana dvajset let kasneje, leta 1810.

Prevzel ga je izbruh ljudstva

Pisatelj, ki je že v romanu iz antičnih časov V Sibilinem vetru dejansko opisoval Udbo, se tudi tokrat ni izogibal aktualizaciji, čeprav tega ni bilo treba več skrivati. “Francoska revolucija je mati vseh sodobnih revolucij, kar se vidi po njihovih tehnikah in metodi,” je bil odločen akademik. Hkrati pa je opozoril na pozitivne vidike revolucije, saj so njene ideje enake krščanskim, zato: “Nemogoče je ne simpatizirati z njenim slavnim trojnim geslom.” Pisatelja je prevzela spontanost prevrata, ki je kot izbruh ljudstva. Francozi pa se krutosti revolucije še danes malce sramujejo, ocenjuje Rebula, ki se je sam učil francoščine, saj ima Francijo “za Slovenijo in staro Grčijo najraje”.
Naslov romana, ki je izšel pri celjski Mohorjevi družbi, je ljubezenski, je povedal pisatelj. Pomeni pa kraj ob izviru štirih rek, raj, kot ga opisuje svetopisemska Geneza, “kjer se je vse začelo z ljubeznijo”.

Alojz Rebula je doslej napisal romane Devinski sholar (1954), Klic v Sredozemlje (1957), Senčni ples (1960), V Sibilinem vetru (1968), Divji golob (1972), Zeleno izgnanstvo (1981), Jutri čez Jordan (1988), Kačja roža (1994), Maranatha ali Leto 999 (1996), Cesta s cipreso in zvezdo (1998), Jutranjice za Slovenijo (2000), Nokturno za Primorsko (2007), Zvonovi Nilandije (2005), Ob babilonski reki (2007), Skrivnost kostanjevega gozda (2010) in Četverorečje (2011).

Primorski pozdrav Sloveniji

Na dobro obiskani predstavitvi v Mohorjevi knjigarni na ljubljanski Nazorjevi so predstavili tudi knjigo goriške Mohorjeve družbe Slovenija, bodi pozdravljena. Ob 20-letnici neodvisnosti sta jo uredila Marija Češčut in Marko Tavčar.
V zborniku na 240 straneh so najzanimivejši intervjuji, članki in komentarji iz obdobja od aretacije četverice 1988 do osamosvojitvenega leta 1991, ki so jih objavili zamejski mediji goriški Katoliški glas, beneškoslovenski Dom ter tržaška Novi list in Mladika. Češčutova (na fotografiji prva z leve, v sredini pa pisateljeva soproga Zora Tavčar) je s knjigo, ki je na Primorskem že bila predstavljena, zelo zadovoljna, saj je dosegla precej mladih bralcev: “Za dogodke so 30-letniki sicer vedeli, a bolj bežno.” Tavčar pa je poudaril, da so v zamejstvu odločno podprli slovensko neodvisnost, kar se lepo kaže tudi v knjigi: “Primorci, ki živimo v Italiji smo močno navezani na matično domovino.”
beseidlo in fotografija: Tino Mamić



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost skupaj z Matejem Lahovnikom v ponedeljek, 18. septembra ob 19.15. Vabim k ogledu. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če "južnjak" postane odličen športnik ali politik, postane v trenutku tudi polnokrvni Slovenec. Mehki Ć čez noč utone v pozabo. In dobimo Roka Petroviča, Zorana Jankoviča, Borisa Popoviča itd, itd. In mnogi, tudi novinarji, so se pripravljati o celo skregati, da gre za Slovence. V resnici pa so to Slovenci in HKRATI Hrvati, Srbi, Črnogorci. (VV Faktor 9 KLIK - prvi del, pa tudi v moji kolumni: KLIK)
Da se je Goran Dragić pokrižal trikrat in po srbsko, sem napisal prej kot večina slovenskih medijev. Pa ne, da sem kakšen poseben opazovalec. V slovenskih medijih so določene teme še vedno tabu. Ko slavna osebnost izreče besedo Bog, ga sloven…

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…