Preskoči na glavno vsebino

Četverorečje, nov roman Alojza Rebule

Primorski pisatelj Alojz Rebula je novi roman Četverorečje pisal s takim žarom, kot ga je čutil med pisanjem svojega največjega romana V Sibilinem vetru. To je povedal ob izidu in hudomušno dodal, da je bil ta žar že nekoliko “senilen” in da zato ni prepričan v njegovo avtentičnost.

Akademik Alojz Rebula je v ponedeljek v Ljubljani predstavil svoj šestnajsti roman. Pisatelj, ki bo prihodnji mesec praznoval 87. rojstni dan, je zgodbo na 270 straneh ustvaril lani v Loki pri Zidanem mostu; a tega večinoma ni pisal v uti pod lipo pred domačo hišo, ampak kar v pisarni na računalnik. Ponovno se je poglobil v zgodovino in ustvaril literarno ozračje Slovenije in Francije izpred dobrih dveh stoletij. Francoska revolucija (1789) je namreč s svojo “trojno idejo” svobode, enakosti in bratstva navdušila tudi Štajerca Norberta Berivoja, ki se je zato celo odpravil v Francijo. Junak sanja tudi o “vojvodini Sloveniji” namesto o vojvodini Kranjski in uporablja besedo Slovenija, ki je bila sicer kot domovina Slovencev prvič zapisana dvajset let kasneje, leta 1810.

Prevzel ga je izbruh ljudstva

Pisatelj, ki je že v romanu iz antičnih časov V Sibilinem vetru dejansko opisoval Udbo, se tudi tokrat ni izogibal aktualizaciji, čeprav tega ni bilo treba več skrivati. “Francoska revolucija je mati vseh sodobnih revolucij, kar se vidi po njihovih tehnikah in metodi,” je bil odločen akademik. Hkrati pa je opozoril na pozitivne vidike revolucije, saj so njene ideje enake krščanskim, zato: “Nemogoče je ne simpatizirati z njenim slavnim trojnim geslom.” Pisatelja je prevzela spontanost prevrata, ki je kot izbruh ljudstva. Francozi pa se krutosti revolucije še danes malce sramujejo, ocenjuje Rebula, ki se je sam učil francoščine, saj ima Francijo “za Slovenijo in staro Grčijo najraje”.
Naslov romana, ki je izšel pri celjski Mohorjevi družbi, je ljubezenski, je povedal pisatelj. Pomeni pa kraj ob izviru štirih rek, raj, kot ga opisuje svetopisemska Geneza, “kjer se je vse začelo z ljubeznijo”.

Alojz Rebula je doslej napisal romane Devinski sholar (1954), Klic v Sredozemlje (1957), Senčni ples (1960), V Sibilinem vetru (1968), Divji golob (1972), Zeleno izgnanstvo (1981), Jutri čez Jordan (1988), Kačja roža (1994), Maranatha ali Leto 999 (1996), Cesta s cipreso in zvezdo (1998), Jutranjice za Slovenijo (2000), Nokturno za Primorsko (2007), Zvonovi Nilandije (2005), Ob babilonski reki (2007), Skrivnost kostanjevega gozda (2010) in Četverorečje (2011).

Primorski pozdrav Sloveniji

Na dobro obiskani predstavitvi v Mohorjevi knjigarni na ljubljanski Nazorjevi so predstavili tudi knjigo goriške Mohorjeve družbe Slovenija, bodi pozdravljena. Ob 20-letnici neodvisnosti sta jo uredila Marija Češčut in Marko Tavčar.
V zborniku na 240 straneh so najzanimivejši intervjuji, članki in komentarji iz obdobja od aretacije četverice 1988 do osamosvojitvenega leta 1991, ki so jih objavili zamejski mediji goriški Katoliški glas, beneškoslovenski Dom ter tržaška Novi list in Mladika. Češčutova (na fotografiji prva z leve, v sredini pa pisateljeva soproga Zora Tavčar) je s knjigo, ki je na Primorskem že bila predstavljena, zelo zadovoljna, saj je dosegla precej mladih bralcev: “Za dogodke so 30-letniki sicer vedeli, a bolj bežno.” Tavčar pa je poudaril, da so v zamejstvu odločno podprli slovensko neodvisnost, kar se lepo kaže tudi v knjigi: “Primorci, ki živimo v Italiji smo močno navezani na matično domovino.”
beseidlo in fotografija: Tino Mamić



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji