Preskoči na glavno vsebino

Dan molitve in posta za domovino

Okrogla obletnica in nezavidljivo gospodarsko in politično stanje v državi sta bila povod, da se je zbrala skupina, ki organizira devet dni molitve in en dan posta ob kruhu in vodi. Ideja, ki se ni razširila le po Sloveniji, ampak tudi med slovenskimi rojaki po svetu, je nastala med Primorci.
Bogdan Vidmar pravi, da se lahko za domovino
posti vsak. Prepričan je, da bosta molitev in
post prinesla spremembe v družbi.
Pobuda se je rodila lani v krogu dr. Primoža Krečiča, Vrhpoljca v Ljubljani. Duhovni voditelj bogoslovcev je prepričan, da sta ravno molitev in post učinkovito zdravilo za sodobne probleme.
To se je v zgodovini že velikokrat potrdilo. “V Svetem pismu je najbolj znan primer preroka Jone. Veliko mesto Ninive se je ob Jonovem oznanilu spokorilo,” pravi Krečič. Opozarja pa tudi na primera iz zadnjih dveh stoletij: na uglednega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki je zaradi državljanske vojne razglasil nacionalni dan molitve in posta za domovino, in indijskega voditelja Mohatmo Gandhija, ki je s postom dosegel umik vojne napovedi med Indijo in Pakistanom.
Skupina prostovoljcev je na svetovnem spletu postavila svoje strani (http://nasadomovina.si), natisnila letake in plakate ter izdala knjižico. K sodelovanju je povabila tudi molitvene skupine in župnije. Dan molitve in posta za domovino se bo začel v torek, 21. junija, ob 19. uri in končal 24 ur kasneje. Pridružilo se mu bo nekaj znanih Slovencev, med katerimi najdemo tudi psihoterapevta Bogdana Žorža iz Tabora pri Dornberku. Žorž opozarja na vsestranske koristi posta: prečiščevanje telesa, izboljšanje presnove, zdravilni učinki in energetska vrednost. “Nekatere izkušnje kažejo, da s postom človek ne vpliva pozitivno samo nase, ampak tudi na svoje okolje. Tu preprosto pridemo na področje, ki ga ne moremo zadovoljivo razložiti s svojim logičnim razmišljanjem in z znanstveno-analitičnim pristopom,” trdi Žorž.
Eden od nosilcev projekta je tudi župnik v Podragi Bogdan Vidmar, ki ga poznamo tudi zaradi glasnega opozarjanja na pasti igralništva. Čeprav je osamosvojitev države prinesla velik napredek, pa ocenjuje: “Ogrožena je skrb za skupno dobro. Nekritično smo potopljeni v potrošniško kulturo. Sklicujemo se na zakonitost in se ne zmenimo za etiko, vedno bolj postajamo neobčutljivi za trpljenje bližnjih. Med nami je veliko prepirov in nestrpnosti.” Čeprav je pobuda nastala med kristjani, pa se organizatorji obračajo na vse državljane, pravi Vidmar: “Katoličani molitve in posta ne moremo imeti v svoji posesti. Oboje poznajo tudi druge kulture in religije. Post je pravica vseh državljanov, ne glede na njihovo narodno, politično in versko pripadnost. Vsak bo seveda molil, meditiral, premišljeval in se postil v skladu s svojo kulturo in versko pripadnostjo. Prepričani smo, da nas različnost bogati.” Hkrati opozarja, da pobuda ni politična: “Nočemo se opredeljevati za eno ali drugo politično opcijo. Molili bomo za vse. Molili bomo za dobro vlado.”
Dramski igralec Gregor Čušin pravi, da je bil nad idejo tako navdušen, da jo je po prihodu iz službe domov takoj sporočil ženi. “Pa čeprav se redko zgodi, da ji poročam, kaj se mi dogaja čez dan,” hudomušno pristavi. “Po 20 letih 'jamrarije' prihajamo do novega začetka. K postu so povabljeni vsi. Kdor se ne bo postil ali molil, je povabljen, da se izrazi na svoj način. Predstavljajmo si, kaj bi bilo, če bi ta dan vsi Slovenci o Sloveniji mislili samo dobro! Saj bi se svet obrnil na glavo,” meni Čušin. Politika ga sicer ne zanima, posebej, če gre za politično angažiranost. V pobudo posta in molitve za domovino pa se je aktivno vključil.
Osrednji dogodek bo 24-urna molitev z glasbo in pričevanji v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa. Na Primorskem pa bo osrednja prireditev v Marijini cerkvi v Logu pri Vipavi. V sredo, 22. junija, se bo tam ob 20. uri začela molitev, tej pa bo dve uri kasneje sledila maša za domovino.

besedilo in fotografija:TINO MAMIĆ


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…