Preskoči na glavno vsebino

Dan molitve in posta za domovino

Okrogla obletnica in nezavidljivo gospodarsko in politično stanje v državi sta bila povod, da se je zbrala skupina, ki organizira devet dni molitve in en dan posta ob kruhu in vodi. Ideja, ki se ni razširila le po Sloveniji, ampak tudi med slovenskimi rojaki po svetu, je nastala med Primorci.
Bogdan Vidmar pravi, da se lahko za domovino
posti vsak. Prepričan je, da bosta molitev in
post prinesla spremembe v družbi.
Pobuda se je rodila lani v krogu dr. Primoža Krečiča, Vrhpoljca v Ljubljani. Duhovni voditelj bogoslovcev je prepričan, da sta ravno molitev in post učinkovito zdravilo za sodobne probleme.
To se je v zgodovini že velikokrat potrdilo. “V Svetem pismu je najbolj znan primer preroka Jone. Veliko mesto Ninive se je ob Jonovem oznanilu spokorilo,” pravi Krečič. Opozarja pa tudi na primera iz zadnjih dveh stoletij: na uglednega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki je zaradi državljanske vojne razglasil nacionalni dan molitve in posta za domovino, in indijskega voditelja Mohatmo Gandhija, ki je s postom dosegel umik vojne napovedi med Indijo in Pakistanom.
Skupina prostovoljcev je na svetovnem spletu postavila svoje strani (http://nasadomovina.si), natisnila letake in plakate ter izdala knjižico. K sodelovanju je povabila tudi molitvene skupine in župnije. Dan molitve in posta za domovino se bo začel v torek, 21. junija, ob 19. uri in končal 24 ur kasneje. Pridružilo se mu bo nekaj znanih Slovencev, med katerimi najdemo tudi psihoterapevta Bogdana Žorža iz Tabora pri Dornberku. Žorž opozarja na vsestranske koristi posta: prečiščevanje telesa, izboljšanje presnove, zdravilni učinki in energetska vrednost. “Nekatere izkušnje kažejo, da s postom človek ne vpliva pozitivno samo nase, ampak tudi na svoje okolje. Tu preprosto pridemo na področje, ki ga ne moremo zadovoljivo razložiti s svojim logičnim razmišljanjem in z znanstveno-analitičnim pristopom,” trdi Žorž.
Eden od nosilcev projekta je tudi župnik v Podragi Bogdan Vidmar, ki ga poznamo tudi zaradi glasnega opozarjanja na pasti igralništva. Čeprav je osamosvojitev države prinesla velik napredek, pa ocenjuje: “Ogrožena je skrb za skupno dobro. Nekritično smo potopljeni v potrošniško kulturo. Sklicujemo se na zakonitost in se ne zmenimo za etiko, vedno bolj postajamo neobčutljivi za trpljenje bližnjih. Med nami je veliko prepirov in nestrpnosti.” Čeprav je pobuda nastala med kristjani, pa se organizatorji obračajo na vse državljane, pravi Vidmar: “Katoličani molitve in posta ne moremo imeti v svoji posesti. Oboje poznajo tudi druge kulture in religije. Post je pravica vseh državljanov, ne glede na njihovo narodno, politično in versko pripadnost. Vsak bo seveda molil, meditiral, premišljeval in se postil v skladu s svojo kulturo in versko pripadnostjo. Prepričani smo, da nas različnost bogati.” Hkrati opozarja, da pobuda ni politična: “Nočemo se opredeljevati za eno ali drugo politično opcijo. Molili bomo za vse. Molili bomo za dobro vlado.”
Dramski igralec Gregor Čušin pravi, da je bil nad idejo tako navdušen, da jo je po prihodu iz službe domov takoj sporočil ženi. “Pa čeprav se redko zgodi, da ji poročam, kaj se mi dogaja čez dan,” hudomušno pristavi. “Po 20 letih 'jamrarije' prihajamo do novega začetka. K postu so povabljeni vsi. Kdor se ne bo postil ali molil, je povabljen, da se izrazi na svoj način. Predstavljajmo si, kaj bi bilo, če bi ta dan vsi Slovenci o Sloveniji mislili samo dobro! Saj bi se svet obrnil na glavo,” meni Čušin. Politika ga sicer ne zanima, posebej, če gre za politično angažiranost. V pobudo posta in molitve za domovino pa se je aktivno vključil.
Osrednji dogodek bo 24-urna molitev z glasbo in pričevanji v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa. Na Primorskem pa bo osrednja prireditev v Marijini cerkvi v Logu pri Vipavi. V sredo, 22. junija, se bo tam ob 20. uri začela molitev, tej pa bo dve uri kasneje sledila maša za domovino.

besedilo in fotografija:TINO MAMIĆ


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost po 25. februarju, saj sem še vedno bolan. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Ne verjamem, da prve ankete o Šarcu niso bile ponarejene. Čez noč je postal druga najbolj priljubljena osebnost Dela. Zelo rad bi videl dokaze za tisto anketo, saj isti dan enaka anketa v nekem drugem mediju Šarca niti na lestvici ni imela.
(VVFaktor 81, O ustvarjanju novega zmagovalca volitev Marjana Šarca, KLIK)
Vrhovni sodnik in državna sekretarka bi zato, ker njun otrok z nožem grozi učiteljem, v trenutku odstopiti. To bi bilo častno dejanje. V naši državi pa se dogaja celo, da vrhovni sodnik Đorđević grozi medijem, ki o tem poročajo. Nezaslišano.
(VVFaktor 81, O sinu funkcionarjev, ki se ga boji vsa Ljubljana, KLIK)
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede …

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…